Rok je na ta način podaljšan z letošnjega 30. septembra na 31. marec 2010, kar pomeni, da bo izvajanje zakona zaključeno s 30. septembrom 2010, medtem ko bodo subvencije izplačevali do konca decembra istega leta.

Do 60 evrov subvencije na delavca na mesec
Spomnimo, da je vlada sprejela zakon kot protikrizni ukrep, namenjen ohranjanju delovih mest. Zakon namreč delodajalcem, ki so se zaradi upada naročil kot posledice gospodarske krize odločili za skrajšanje delovnega tedna, omogoča delno subvencioniranje polnega delovnega časa.

Delodajalec, ki kot polni delovni čas določi 36-urni delovni teden, dobi subvencijo v znesku 60 evrov mesečno na delavca. Če po dogovoru s sindikatom delovni čas skrajša na 32 ur tedensko, je lahko upravičen do subvencije v znesku, sporazmernemu skrajšanju (od 15 do 60 evrov na delavca).

Možnost subvencije uveljavlja že 632 podjetij
Podjetje, ki prejema subvencijo, v tem času ne sme odpuščati, izplačevati nagrad organom upravljanja in nadzora družbe ter odrejati nadur. Posamezen delodajalec sicer lahko zahtevek za državno pomoč vloži dvakrat, in sicer enkrat za skrajšanje delovnega časa na 36 ur, enkrat pa za skrajšanje s 36 na 32 ur.

Do srede je možnost prejemanja subvencije uveljavilo že 623 podjetij s skupaj 51.800 zaposlenimi, je sporočilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. K tem številkam je treba prišteti še 159 podjetij, ki so tudi vložila vloge za subvencijo, a so še v obravnavi.

Po 2. rebalansu za ukrep namenjenih 53 mio. evrov
Vlada je sprva za ukrep namenila okoli 230 milijonov evrov, nato s prvim rebalansom omenjeni znesek zmanjšala na 123 milijonov evrov, z drugim pa na 53 milijonov evrov. Sredstva je namreč prerazporedila - med drugim za ukrep subvencioniranja nadomestil plač za delavce na čakanju.