Delodajalci več kot od subvencioniranja polnega delovnega časa pričakujejo od novega subvencioniranja čakanja na delo. Foto: MMC RTV SLO
Delodajalci več kot od subvencioniranja polnega delovnega časa pričakujejo od novega subvencioniranja čakanja na delo. Foto: MMC RTV SLO
Denar
Novi ukrep naj bi prihranil 25.000 delovnih mest. Foto: EPA

Prvi tip subvencioniranja prevideva zakon o delnem povračilu nadomestila plač, ki bo v veljavo stopil čez teden dni. Zakon predvideva uvedbo novega inštituta čakanja na delo, ko bo delavec začasno na zavodu za zaposlovanje, a bo pri tem ohranil delovno razmerje in prejemal nadomestilo 85 odstotkov plače, ki ga bosta prispevala delodajalec in država. Prvi bo odštel 35, država pa 50 odstotkov.

Med subvencioniranjem delodajalec ne bo smel dajati nagrad
Ukrep bo po poročanju Radia Slovenija namenjen podjetjem, da premostijo čas zmanjšanega obsega naročil in bo dostopen leto dni. Delodajalec bo lahko na čakanje poslal le polovico zaposlenih, praviloma za šest mesecev. V tem času se bo moral obvezati, da ne bo odpuščal, preostalim zaposlenim pa tudi ne bo smel predpisati nadur ali jim izplačevati nagrad. Poskrbeti bo moral še za program prestrukturiranje podjetja.

Delavci se bodo morali v času, ko bodo na čakanju, izobraževati oz. prekvalificirati za novo delovno mesto, tudi psihološko pa bo njihova aktivnost med čakanjem pomemben element. Z ukrepom naj bi bilo do konca marca ohranjenih 25.000 delovnih mest.

Okoli 700 vlog za subvencije polnega delovnega časa
Drugi tip subvenciniranja pa je v veljavi že štiri mesece in ga delodajalci kljub vse večjem zanimanju zanj označujejo kot manj učinkovitega. Tanja Podobnik iz zavoda za zaposlovanje je za Radio Slovenija pojasnila, da so do zdaj za subvencije za polni delovni čas prejeli že skoraj 700 vlog za 62.000 delavcev.

Februarja je po 60 evrov za delavca prejemalo 100 delodajalcev, zdaj pa je ta številka višja od 500. Največ vlog je za tovrstne subvencije (zanje je država namenila 230 milijonov evrov) prišlo iz predelovalne dejavnosti, to je iz proizvodnje kovinskih izdelkov, električnih naprav, obdelovanja lesa in podobno.

V Sloveniji že skoraj 80.000 brezposlenih
Pojasnimo še, da je po zadnjih podatkih zavoda v Sloveniji že skoraj 85.000 brezposelnih, torej skoraj 2.000 več kot prejšnji mesec. Negotove gospodarske razmere vplivajo tudi na ponudbo prostih delovnih mest. V prvih štirih mesecih se je povpraševanje po delavcih zmanjšalo kar za 40 odstotkov.

M. N.