Računsko sodišče je v nedavno objavljenem porevizijskem poročilu na podlagi revizije postopkov za vzpostavitev in delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) med drugim ugotovilo, da vlada ni v vseh pogledih sledila smernicam za plače vodilnih v državnih družbah in ni jasno opredelila meril za dodatke zaradi kompleksnosti dela.
V primeru ukrepov DUTB-ja pa je ugotovilo, da je ta sicer sklenil anekse k pogodbam, a le začasno oz. za določeno obdobje, ker se izvršnim direktorjem Torbjörnu Manssonu, Janezu Škrubeju in Alešu Koršiču z DUTB-ja ni uspelo dogovoriti o uvedbi politike prejemkov v pogodbe o zaposlitvi.
DUTB z aneksi po navedbah revizorjev ni ukinil določb pogodb o zaposlitvi izvršnih direktorjev, ki se nanašajo na variabilni del prejemkov. Ti so tako še vedno upravičeni do variabilnega dela plačila, za izplačilo katerega merila niso določena in ki naj bi ga nova plačna politika ukinila.
Računsko sodišče je ugotovilo še, da v aneksih k pogodbam o zaposlitvi glavnega izvršnega direktorja Manssona in Škrubeja ni posebnih določb glede 50-odstotnega dodatka k znesku fiksnega dela prejemka za Manssona in glede dodatka za obseg in kompleksnost nalog v znesku 2.000 evrov za oba izvršna direktorja, kot to določa politika prejemkov, temveč je za znesek teh dodatkov povečan znesek fiksnih prejemkov.
Zaradi nejasne opredelitve vsebine zneska v aneksu bi bilo tako po mnenju Računskega sodišča mogoče razumeti, da izvršnima direktorjema pripada višji znesek, kot ga je določila vlada.
Tarča: Varčevalna dvojna morala
Nižja nadomestila za porodniške in bolniške, ukinjene socialne pomoči in otroški dodatki. Trda pogajanja o minimalni plači. Tako varčujemo skupaj z državo. Medtem si največja državna banka omisli drage svetovalce in preiskovalce, v slabi banki pa se vodilni ne znižajo plače na največ sedemnajst tisočakov bruto mesečno. O varčevalni dvojni morali, ki je varčna vlada ne zna, ne zmore ali ne želi preprečiti, v četrtkovi oddaji Tarča z voditeljem Boštjanom Anžinom.
Mramor se strinja z NSi-jem
Finančni minister Dušan Mramor se je sešel tudi z vodstvom NSi-ja na temo ukrepov za nižje davke. Strinjali so se zlasti o potrebi po zmanjševanju obremenitve dela, je povedal Mramor, a poudaril tudi zagotavljanje javnofinančne konsolidacije.
Mramor je pojasnil, da si zelo želijo, da bi v letu 2016 že veljale spremembe za razbremenitev dela, saj je obremenitev dela visoko strokovnih in najproduktivnejših kadrov z vidika konkurenčnosti problematična, različni ukrepi pa bi to lahko rešili. Rešitve gre iskati v smeri, ki bo obenem zagotavljala potrebno javnofinančno konsolidacijo, torej zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja do leta 2020.
Vodja poslanske skupine NSi Tonin je po pogovoru s finančnim ministrom sestanek označil za konstruktiven. Poudaril je, da razmišljajo v podobni smeri, razlika pa je v tempu. "Minister si želi nekoliko počasnejšega tempa zaradi finančnih obveznosti in zaradi fiskalnega pravila, strinjamo pa se, da je treba razbremeniti delo in narediti Slovenijo bolj konkurenčno," je pojasnil Tonin.
NSi naj bi si sicer želel vključenosti v delovno skupino ministrstva za pripravo davčne reforme. Mramor poudarja, da to ni strankarsko oblikovana skupina, sestavljajo jo tako gospodarstveniki kot davčni svetovalci in sindikati oz. vsi deležniki.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje