V oči bode aprilsko nakazilo DUTB-ja fizčni osebi v tujino vrtoglavih 71.000 evrov, kar krepko presega omejitve, ki jih je pri plačah postavila vlada. Foto: Reuters
V oči bode aprilsko nakazilo DUTB-ja fizčni osebi v tujino vrtoglavih 71.000 evrov, kar krepko presega omejitve, ki jih je pri plačah postavila vlada. Foto: Reuters

Očitno je, da si Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) vladno omejitev plač vodilnim direktorjem razlaga po svoje.

Računsko sodišče namreč ugotavlja, da je slaba banka s svojimi izvršnimi direktorji sklenila začasne anekse k pogodbam o zaposlitvi, ki pa nehajo veljati že čez nekaj mesecev - konkretno glavnemu izvršnemu direktorju Torbjörnu Manssonu že decembra letos. Sicer si je moral Manson 25.000 evrov bruto plače znižati na 17.000 bruto, toda kot ugotavlja Računsko sodišče, še vedno lahko dobiva 8.500 evrov dodatka.

"Ko bodo ti aneksi prenehali veljati, lahko pridemo v položaj, ko začnejo veljati stare pogodbe pred uveljavitvijo te plačne reforme. S takim stališčem se ne moremo strinjati, zato opozarjamo upravni odbor DUTB-ja, da to nemudoma uredi," poudarja predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel.

Še vedno brez ključnih dokumentov
Po pol leta država še vedno ni sprejela ključnih dokumentov, ki bi urejali delovanje slabe banke, saj na finančnem ministrstvu niso pripravili ustrezne zakonske podlage za učinkovito in pregledno delovanje DUTB-ja.

"Najbolj smo presenečeni, da vlada ključne ukrepe, ki bi bili potrebni za ureditev položaja DUTB-ja, prenaša v drugo polovico leta 2016 in celo v leto 2017, kar je po našem mnenju nesprejemljivo, saj bodo do takrat prenesene vse terjatve," dodaja Vesel.

Na vprašanje, zakaj ne predlagajo razrešitve finančnega ministra, izvršnih direktorjev DUTB-ja ali pa njihovega upravnega odbora, pa predsednik Računskega sodišča odgovarja: "Po zakonu o Računskem sodišču lahko to storimo le, ko se pojavi huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja, v tem primeru pa se to ni zgodilo, ker je vladi nekako formalno uspelo zadovoljiti vse, kar smo zahtevali."

V časopisu Dnevnik pa ob ugotovitvah Računskega sodišča razkrivajo enormna nakazila slabe banke v zadnjih desetih mesecih. V oči bode aprilsko nakazilo DUTB-ja fizični osebi v tujino vrtoglavih 71.000 evrov, kar krepko presega omejitve, ki jih je pri plačah postavila vlada.

Brez komentarja glede visokih izplačil
Tako iz slabe banke kot s finančnega ministrstva so se odzvali zgolj pisno, pred kamero ne želi nihče.

Iz slabe banke v zelo skopem, pisnem sporočilu pričakovano ne odgovarjajo na konkretne očitke Računskega sodišča. Zapisali so le, da je sodišče ugotovilo, da so ravnali v skladu z njihovimi priporočili in jih - razen v dveh od 13 primerov - tudi upoštevali.

Vsa priporočila, ki bi lahko prispevala k dobremu poslovanju DUTB-ja, bomo vključevali v svoje delo, so še zapisali. Glede visokih izplačil fizičnim osebam doma in v tujini v zadnjih desetih mesecih pa so bili brez komentarja.

Na finančnem ministrstvu očitke Računskega sodišča zavračajo - ne strinjajo se, da DUTB že tri leta deluje brez ustreznih zakonskih podlag in da je slaba banka tako rekoč brez nadzora. Ministrstvo je DUTB nadziralo v skladu s pristojnostmi, predvsem s pisnimi usmeritvami, so še zapisali. Nadzor nad delovanjem slabe banke pa naj bi uredila novela zakona o ukrepih za krepitev bank, ki je že v zakonodajnem postopku. Nov zakon naj bi delovanje slabe banke sicer podaljšal do konca leta 2022.

Hudi očitki računskega sodišča DUTB-ju
Hudi očitki računskega sodišča DUTB-ju