V mariborski nadškofiji niso preveč navdušeni nad sanacijo holdingov. Foto: MMC RTV SLO
V mariborski nadškofiji niso preveč navdušeni nad sanacijo holdingov. Foto: MMC RTV SLO
T-2
T-2 je njavečji kamen za vratom mariborske nadškofije. Foto: www.t-2.net

Predlog sanacije po navedbah Dnevnika predvideva odpis 146,4 milijona evrov posojil Zvonu Ena Holdingu in Zvonu Dva Holdingu, odpis 26,9 milijona evrov posojil Gospodarstvu Rast in odpis 36 milijonov evrov posojil T-2-ju, hkrati pa reprogramiranje preostalih posojil in odobritev novih likvidnostnih posojil T-2-ju in Zvonu Ena Holdingu, s katerim bi ta dokapitaliziral T-2.

A omenjeni predlog ne predvideva ustreznih garancij za poplačilo posojil v prihodnosti in dokapitalizacije, pri čemer so do zdaj vztrajale banke, zato se finančna holdinga najverjetneje ne bosta mogla izogniti stečaju.

Banke zahtevajo denar lastnikov
Bankirji so od lastnikov zahtevali vsaj 200 milijonov evrov svežega kapitala, toda predlog Rothschilda ne predvideva vložitve niti evra svežega kapitala.
V upravah holdingov Zvon Ena in Dva ter Gospodarstva Rast se resda pripravljajo na vložitev predloga za prisilno poravnavo, toda glede na nepripravljenost lastnikov, da bi aktivno sodelovali pri sanaciji, je malo verjetno, da bi banke podprle prisilno poravnavo.

Banke so v omenjene holdinge in T-2 vložile več kot 550 milijonov evrov in bi se morale po predlogu Rothschilda odpovedati tudi možnosti vstopa v lastništvo Zvona Ena Holdinga. V zameno za nova posojila in odpis dolgov bi banke dobile le neko vrsto podrejenega dolga, prek katerega bi (lahko) čez nekaj let dobile del odpisanih posojil nazaj.

Posojilo in član uprave
Ta podrejeni dolg bi lahko banke v svojih bilancah prikazovale kot posojilo, holdinga Zvon in Gospodarstvo Rast pa kot kapital. Poleg tega Rothschild ponuja bankam še možnost imenovanja svojega člana uprave Gospodarstva Rast.

Do leta 2015 bi po predlogu Rothschilda oba holdinga Zvon odplačala 207 milijonov evrov posojil, 160 milijonov evrov bi banke dobile prek finančnih instrumentov, do leta 2015 pa bi prodala za 414,5 milijona evrov naložb in prejela za 24 milijonov evrov dividend.

Val prodaj že letos
Zvon Ena bi tako po predlogu letos prodal celotni delež v Heliosu, Abanki, Tovarni olja Gea in nekatere manjše naložbe. Skupaj bi letos oba Zvona prodala za 120 milijonov evrov naložb, bankam pa bi poplačala le 48 milijonov evrov posojil. 40 milijonov evrov kupnine od prodaje Heliosa bi namreč (prek posojila) zadržal Zvon, ki bi nato v T-2 vložil od 25 do 30 milijonov evrov.

V prihodnjem letu naj bi za 32,5 milijona evrov holdinga prodala večino Sole Orta, Term Olimia in Term Dobrna, banke pa bi dobile vrnjenih 21 milijonov evrov. Leta 2013 naj bi na trg šli še deleži v MK Založbi, Petrolu, Cinkarni Celje, Hotelih Bernardin in drugi v skupni vrednosti 116,5 milijona evrov, od česar bi bankam vrnili 30 milijonov evrov nižji znesek.