Tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, podobno kot druge domače in mednarodne ustanove, padec dinamike gospodarske rasti - ta je lani po prvi oceni dosegla 2,9 odstotka - pripisuje nižji rasti izvoza zaradi bolj negotovih razmer v svetovnem gospodarstvu in začasnemu padcu obsega javnih investicij ob začetku novega večletnega finančnega obdobja EU-ja.

Prihodnje leto se bo rast okrepila, saj naj bi izboljšanje na trgu dela dodatno okrepilo zasebno porabo, ki sicer že pozitivno prispeva k rasti, pozitivni učinki prestrukturiranja podjetij in izboljšan dostop do finančnih virov pa naj bi okrepili investicije podjetij.

Komaj zaznavna inflacija
Gibanje cen življenjskih potrebščin bo še naprej v znamenju stagnacije oz. celo zniževanja. Letos naj bi se tako cene po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin znižale za 0,5 odstotka, prihodnje leto pa naj bi imeli 0,7-odstotno inflacijo.

Brezposelnost se bo še naprej zniževala. Po anketni metodi naj bi z lanskih devet odstotkov letos upadla na 8,7 odstotka, prihodnje leto pa na 8,2 odstotka.

Prav tako v OECD-ju verjamejo v zniževanje javnofinančnega primanjkljaja. Letos naj bi z lanskih 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) upadel na 2,2 odstotka BDP-ja (to je v skladu z napovedmi vlade), v 2017 pa naj bi zdrsnil na 1,9 odstotka BDP-ja (to pa je za 0,3 odstotka BDP-ja več od napovedi vlade).

Napovedi drugih institucij za odtenek boljše
Napovedi OECD-ja za letošnjo rast slovenskega BDP-ja so sicer med slabšimi. Umar in Evropska komisija tako za letos napovedujeta 1,7-odstotno krepitev BDP-ja, Mednarodni denarni sklad pričakuje 1,9-odstotno rast, Gospodarska zbornica Slovenije in Evropska banka za obnovo in razvoj pa dvoodstotno.