V OZS-ju se zavzemajo za ustanovitev sklada za odpravnine po vzoru Avstrije. Foto: BoBo
V OZS-ju se zavzemajo za ustanovitev sklada za odpravnine po vzoru Avstrije. Foto: BoBo
Denar
Siva ekonomija pomeni 10 milijard evrov neevidentiranega prometa na leto, opozarjajo v GZS-ju. Foto: BoBo

Pomočnik generalnega sekretarja OZS-ja Dušan Krajnik je dejal, da kar 28 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda predstavlja siva ekonomija in seže v sam evropski vrh ter pomeni 10 milijard evrov neevidentiranega prometa na leto. Pavel Sedovnik iz OZS-ja je prepričan, da so v Sloveniji zastopani vsi pojavi, ki jih strokovnjaki pojmujejo kot generatorje tega pojava. To so davčna politika, plačilna nedisciplina in tog trg dela. Stanje poslabšujejo tudi izjeme, za katere veljajo posebni pogoji ali pa so izvzete iz sistema obdavčenja.

"Najučinkovitejši ukrep proti sivi ekonomiji nova dohodninska olajšava"
Njegov kolega iz zbornice Jani Ulaga pa je opozoril, da se država v nekaterih primerih prepočasi odziva. "Kriza nas bo prej potolkla in spravila na nižji nivo, kot bomo mi uspeli nekatere stvari spremeniti, predvsem na zakonodajnem področju. Prepočasno odzivanje je rakrana našega gospodarstva." Najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje sive ekonomije je po mnenju zbornice uvedba popolnoma nove dohodninske olajšave, ki bi vse državljane usmerila v zakonito ekonomijo tako na strani proizvodnje kot na strani potrošnje. Država bi tako povečala davčne prihodke iz dela, socialnih prispevkov, davkov na potrošnjo pa tudi kapitalskih davkov. Predlagajo še, da se v zakonu uvede splošna olajšava na letni ravni v višini 100 odstotkov davčne osnove, da bi z njo zavezanec, ki uveljavlja splošno olajšavo, to uveljavil na podlagi računov o porabi svojih dohodkov.

OZS želi s projektom Socialni sklad zmanjšati delo na črno. Projekt je na polovici, izteče pa se maja. Namenjen je krepitvi socialnega dialoga na področju delovnopravne zakonodaje, predvideva pa tudi ustanovitev sklada za odpravnine in pripravo ustrezne zakonodaje. Vlada bo po besedah Krajnika prihodnje leto tudi zaradi sklada morala pripraviti zakon o ustanovitvi sklada za odpravnine. V Avstriji namreč delodajalci v takšen sklad prispevajo 1,5 odstotka bruto plače, delavci pa polovico tega deleža in za male delodajalce to pomeni olajšavo, saj z minimalnim zneskom zagotavlja morebitne odpravnine, do katerih lahko pride.