Čeprav je država lastnik Mercatorja le posredno in delno, se je vlada odločila obravnavati njegovo prodajo na seji. Kot je po njej pojasnil Metod Dragonja, ki opravlja tekoče posle ministra za gospodarstvo, je vlada "razpravljala o poteku postopka za prodajo delnic Mercatorja". To je storila na pobudo več sindikatov.

Namen vlade ni, da ustavlja ali pospešuje proces prodaje večinskega deleža Mercatorja, bo pa opravila še dodatna preverjanja, pa je Dragonja poudarič v oddaji Odmevi. Dodal je, da je v primeru prevelikih tveganj alternativa tudi ustavitev postopka.

Dragonja: "Fer" pogojev je vse manj
Sindikati so maja Dragonji in Dejanu Židanu, ki opravlja tekoče posle ministra za kmetijstvo, izročili javni poziv proti prodaji Mercatorja. Dragonja je takrat napovedal, da bo vlada dogajanje preučila in določila svoje nadaljnje delovanje. "Elementov, ki zdaj govorijo v prid običajnim 'fer' pogojem, mislim, da je vedno manj in da pogoji, ki so ponujeni, ne materializirajo tiste strateške komponente, ki jo Mercator ima v tem trenutku, zato da dolgoročno zagotavlja svoje makroekonomske cilje kot eno vodilnih slovenskih podjetij," je takrat dejal Dragonja.

Židan: Politika nima pravice ne opredeliti se
Židan pa je takrat opozoril na številna delovna mesta, ki jih zagotavljata kmetijstvo in sam Mercator. Ta trenutno nima lastnika, ki bi razmišljal dolgoročno. Od vlade je zato pričakoval, da se bo do tega opredelila, da bodo stvari jasne in da se ne bodo dogajale v ozadju. "Čeprav gre samo za posredno lastništvo - država ni neposreden lastnik Mercatorja, posredni pa je, prek državnih bank -, politika nima pravice se ne opredeliti," je dejal.

Dogovor z bankami dosežen
Prodaja Mercatorja naj bi bila v sklepni fazi. Postopek prodaje se je v zadnjih mesecih zavlekel, nazadnje pa je bil rok za izvedbo posla podaljšan do 30. junija. Iz Mercatorja so v torek sporočili, da so z bankami upnicami in lizingodajalci podpisali celovito pogodbeno dokumentacijo za izvedbo finančnega prestrukturiranja skupine, s čimer je zagotovljena dolgoročna finančna stabilnost družbe. Prestrukturiranje Mercatorjevega dolga je bil Agrokorjev pogoj.

ZSSS: To je slovenska afera Watergate
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je zaradi napredujočega postopka prodaje izjemno zaskrbljena in ostro protestira. Kot je na tiskovni konferenci povedal prvi mož zveze Dušan Semolič, gre pri vsem skupaj le za "donacijo" Agrokorju, posledice katere bodo trpeli tako zaposleni v Mercatorju kot vsi povezani v agroživilski industriji ter kmetje.

Meni, da je sistem pokvarjen. Banke so namreč po njegovih besedah sprva kot razlog za nujnost prodaje navajale potrebo po takojšnjem pritoku sredstev. Zdaj pa, ko so dokapitalizirane in imajo celo "preveč kapitala", pa vztrajata, je opozoril.

ZSSS je na 19 političnih strank poslal vprašalnik, v katerem jih je pozval k opredelitvi do prodaje. Dobili so devet odgovorov. Med strankami, ki imajo poslance v DZ-ju, se nista odzvala le DL in Zavezništvo Alenke Bratušek.

Rožič: Prodaja skrbi vse
Sekretar Sindikata delavcev trgovine Ladislav Rožič je iz odgovorov sklepal, da prodajni postopek "skrbi vse v Sloveniji, razen dveh bankirjev". Pokazal je na predsednika uprave NLB in NKBM Janko Medja in Aleša Hauca. Rožič upa, da ju "bo naslednja vlada takoj zamenjala in jima dosmrtno prepovedala delo v bančništvu".

Golob: To je slovenska afera Watergate
Marko Golob, nekdanji vodja AUKN-ja, je po novem strokovni sodelavec ZSSS-ja. Odhajajoča premierka Bratuškova je po njegovih informacijah že večkrat umaknila pobudo za uvrstitev te teme na sejo vlade, tako da naj bi jo skušala odhajajoča ministra Dragonja in Židan umestiti pod točko razno.

Golob je opozoril, da je Agrokorjev prevzem Mercatorja postal hrvaški nacionalni projekt. Če bi namreč Agrokor, ki je v še hujših finančnih težavah kot Mercator, propadel - in to naj bi bila zelo realna grožnja -, bi bilo s tem samo neposredno izgubljenih 70.000 delovnih mest. To bi pomenilo padec Zagrebačke banke, ki je največja banka v hrvaškem finančnem sistemu, posledično pa najmanj 800 milijonov evrov vreden udarec za italijansko banko Unicredit, ki je prva sistemska banka v jugovzhodni Evropi, je pristavil.

Tu gre za strateške interese Hrvaške in Italije, težave pa se želi rešiti na slovenskih plečih, je ocenil. Gre za veleizdajo slovenskega delavca, kmeta in države, je bil oster. V takšnem razvoju dogodkov Golob vidi "slovensko afero Watergate".

Golob: Bratuškova nekoč ostra nasprotnica prodaje
Kot je izpostavil, je bila Bratuškova, ko je bila še poslanka, ostra nasprotnica prodaje Mercatorja Agrokorju, tik pred njenim obiskom v Rimu pa so se stvari popolnoma zasukale in podpisali so prodajni sporazum.