Rantznova meni, da ima Slovenija kljub težkim gospodarskim razmeram pri nemških vlagateljih še vedno ugled. Prepričana je, da je to del zgodbe, ki jo lahko izkoristimo za promocijo Slovenije kot investicijske lokacije, vendar pa bo za to treba vložiti več truda kot do zdaj. Foto: AhkSlo
Rantznova meni, da ima Slovenija kljub težkim gospodarskim razmeram pri nemških vlagateljih še vedno ugled. Prepričana je, da je to del zgodbe, ki jo lahko izkoristimo za promocijo Slovenije kot investicijske lokacije, vendar pa bo za to treba vložiti več truda kot do zdaj. Foto: AhkSlo
Atraktivnost posameznih držav kot investicijskih lokacij za nemške vlagatelje
Med letoma 2006 in 2008 je bila Slovenija na lestvici privlačnosti za naložbene na drugem mestu, leta 2009 pa je zdrsnila na tretje mesto, kjer je ostala tudipredlani in lani. Prehitela nas je Poljska. Na prvem mestu je Češka. Foto: AhkSlo

Krovna organizacija nemških gospodarskih zbornic v Berlinu (DIHK) je s pomočjo nemških zunanjetrgovinskih zbornic (IHK) na začetku letošnjega leta izvedla poslovno raziskavo med podjetji z nemškim kapitalom v 17 državah regije Srednje in Vzhodne Evrope, kamor se uvrščajo tudi Slovenija in države Balkanskega polotoka. Več tisoč podjetij z nemškim kapitalom je v raziskavi sodelovalo pri ocenjevanju poslovnega položaja in investicijske klime. Poslovna raziskava je bila izvedena tudi med 572 podjetji z nemških kapitalom v Sloveniji, izsledke pa je Slovensko-nemška gospodarska zbornica predstavila na tiskovni konferenci 15. aprila.

O poslovni raziskavi.

Po izsledkih poslovne raziskave, ki jo je izvedlo Združenje nemških gospodarskih zbornic v Berlinu (DIHK) v regiji Srednje in Vzhodne Evrope v sodelovanju s Slovensko-nemške gospodarsko zbornico, je Slovenija kot investicijska lokacija zasedla tretje mesto in se uvrstila za Češko in Poljsko, so sporočili iz Slovensko-nemške gospodarske zbornice.

Nemški vlagatelji v Sloveniji bolj pesimistični
Raziskava kaže, da so nemški vlagatelji v Sloveniji bolj kot drugi vlagatelji v regiji kritični do gospodarskih razmer. Poslovna pričakovanja nemških vlagateljev v Sloveniji namreč zasedajo zadnje mesto v regiji. 56 odstotkov vlagateljev v regiji pričakuje višje prihodke, v Sloveniji le 40 odstotkov.

Po mnenju predsednice Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen je to, da so poslovna pričakovanja nemških podjetij v Sloveniji bolj pesimistična kot v regiji, skrb vzbujajoče, saj kaže na to, da je Slovenijo kriza prizadela močneje kot druge sosednje države.

Previsoki davki in stroški dela?
Rantznova opaža, da so med dejavniki, ki jih nemška podjetja v Sloveniji označijo za slaba, pogosto tudi med najpomembnejšimi. Gre za vprašanja visokih davkov in stroškov dela, pomanjkanja ustreznih subvencij, predolgega čakanja na dovoljenja in dragih nepremičnin.

"Čeprav so nemški investitorji v Sloveniji letos precej nezadovoljni z aktualnimi gospodarskimi razmerami, na kar kažejo izsledki, se moramo zavedati, da so nemški vlagatelji iz drugih držav regije Slovenijo prepoznali kot tretjo najboljšo investicijsko lokacijo," je pojasnila predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice.

"Vložiti bo treba več truda"
To po njenih besedah nedvomno kaže na ugled, ki ga Slovenija kljub težkim gospodarskim razmeram še vedno ima v očeh nemških vlagateljev. Prepričana je, da je to del zgodbe, ki jo lahko izkoristimo za promocijo Slovenije kot investicijske lokacije, vendar pa bo za to treba vložiti več truda kot do zdaj.

Vrednost nemških naložb v Sloveniji je bila po podatkih Nemške centralne banke konec leta 2009 1,1 milijarde evrov.

Slovenija za Češko in Poljsko že od leta 2009 v sklopu regije Srednje in Vzhodne Evrope spada med bolj privlačne investicijske lokacije za nemška podjetja in zaseda tretje mesto. Kljub visoki oceni, ki so jo nemški investitorji namenili Sloveniji, je iz izsledkov razvidno, da je slovensko gospodarstvo po mnenju nemških vlagateljev okrevalo počasneje, kot trdijo njihovi kolegi v preostalih državah regije.

Vprašani: Položaj je slab
Kljub ponovni oživitvi gospodarske aktivnosti je ocena splošnega zadovoljstva z gospodarskim položajem glede na povprečje regije le za odtenek boljša od preteklega leta.

Slaba polovica vprašanih nemških vlagateljev (48 odstotkov) meni, da je gospodarski položaj še naprej slab. Delež nemških vlagateljev, ki menijo, da so v Sloveniji gospodarske razmere slabe, je občutno višji kot v regiji in znaša 69 odstotkov.

Pričakovani prihodki? Nemški vlagatelji so črnogledi.
Nemški vlagatelji v Sloveniji so med najbolj črnogledimi tudi glede pričakovanih prihodkov v letošnjem letu. V regiji 56 odstotkov vprašanih pričakuje boljše poslovne razmere kot v preteklem letu, 35 odstotkov nespremenjene razmere in 9 odstotkov slabše poslovne razmere.

Stanje v Sloveniji je precej bolj pesimistično: le 27 odstotkov nemških investitorjev pričakuje boljše poslovne razmere, 54 odstotkov nespremenjene, 19 odstotkov pa celo njihovo poslabšanje.

Kritični do korupcije
Večina podjetij z udeležbo nemškega kapitala kot glavni razlog svojih naložb v tej regiji navaja razloge v povezavi z delovno silo (dostopnost, kvalificiranost, motiviranost, stroškovnost), medtem ko so med manj pomembnimi dejavniki vstopa področja, na katere vpliva država. Med najmanj pomembni razlogi vstopa nemški vlagatelji navajajo tržne razloge.

Nemška podjetja so pri ocenjevanju lokacijskih faktorjev najbolje ocenila področja, ki so povezana s trgom delovne sile, najslabše pa ocenjujejo investicijske dejavnike, na katere ima neposreden vpliv državna uprava (transparentnost javnih razpisov, pravna varnost, davčna obremenjenost, birokracija).

Še posebej so podjetja kritična do pojava korupcije v Srednji in Vzhodni Evropi, ki onemogoča poslovanje pod enakimi pogoji. Podobne razloge investicij so potrdile tudi ugotovitve poslovne ankete med nemškimi investitorji v Sloveniji, ki jo je Slovensko-nemška gospodarska zbornica izvedla na začetku leta.

Krovna organizacija nemških gospodarskih zbornic v Berlinu (DIHK) je s pomočjo nemških zunanjetrgovinskih zbornic (IHK) na začetku letošnjega leta izvedla poslovno raziskavo med podjetji z nemškim kapitalom v 17 državah regije Srednje in Vzhodne Evrope, kamor se uvrščajo tudi Slovenija in države Balkanskega polotoka. Več tisoč podjetij z nemškim kapitalom je v raziskavi sodelovalo pri ocenjevanju poslovnega položaja in investicijske klime. Poslovna raziskava je bila izvedena tudi med 572 podjetji z nemških kapitalom v Sloveniji, izsledke pa je Slovensko-nemška gospodarska zbornica predstavila na tiskovni konferenci 15. aprila.

O poslovni raziskavi.