Tot, ki je Termoelektrarno Šoštanj (Teš) vodil od novembra 2010 do januarja 2013, je takrat podpisal pogodbo, ki opredeljuje pogoje za državno poroštvo za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB). V poroštvu so se zavezali, da naložba ne bo dražja od 1,3 milijarde evrov, a je pozneje prišlo do informacij o "podražitvi" projekta.

"Podražitev" projekta je v javnost prišla po Totovem odhodu iz Teša. Generalni direktor HSE-ja Blaž Košorok je namreč maja 2013 dejal, da bo projekt za približno 140 milijonov evrov dražji, kar je Tot pred komisijo za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij DZ-ja označil za navadno "zavajanje".

Opozoril je tudi na pismo, ki sta ga marca 2012 na takratno Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) naslovila takratni predsednik sindikata v Tešu Branko Sevčnikar in Franc Rosec, ki je na vrhu Teša nasledil Tota, in v katerem sta navajala, da je cena projekta 1,45 milijarde evrov. Nadzornika cene 1,45 milijarde evrov na izredni seji, na kateri je Tot želel razčistiti zadevo, nista opredelila. Zato je s svojo ekipo še enkrat preveril vse postavke, a podražitve za 150 milijonov evrov niso našli, je pojasnil Tot.

Preglednost in javnost projekta
Ko je v Tešu novembra 2010 nasledil Uroša Rotnika, je želel uvesti preglednost in javnost projekta. "Bil je interes, da zadeva ostane zaprta, da se ne odpira, ne se dreza v ta projekt," je poudaril Tot in dodal, da je dobil signal, da je njegov "rok trajanja" zelo kratek.

Ob prevzemu podjetja je kmalu ugotovil, da je finančna konstrukcija zaprta le na papirju, državnega poroštva pa takrat še ni bilo. Projekt se je že izvajal, pogodba z Alstomom je bila podpisana in dobavni roki so tekli. Največji problem je bila osnovna pogodba z Alstomom, ki je bila podpisana v času Rotnikovega vodenja Teša in je bila v korist dobavitelju, je dejal Tot in dodal, da so ravno pod njegovim vodstvom potem podpisali aneks k pogodbi, ki je omejil eskalacijsko klavzulo.

Eskalacijska klavzula
Veliko težo pri skupni vrednosti projekta je imela ravno eskalacijska klavzula, zato je Tot v času priprave četrtega naložbenega programa, junija 2011, skupaj s takratnim vodjo Teša 6 Miranom Žgajnerjem pisal tedanjemu prvemu možu HSE-ja Matjažu Janežiču o možnem povišanju cene glede na predhodni naložbenem program.

Na to, da obstajata dva scenarija višine naložbe, odvisno od uspešnosti pogajanj z Alstomom glede eskalacije, je bil tako Janežič opozorjen. Pogajanja so bila nato uspešna, zato je bila potem v petem naložbenem programu upoštevana vrednost 1,3 milijarde evrov, je pojasnil Tot.

Rosec: Cena ni odražala dejanskega stanja
Pred komisijo je stopil tudi Franc Rosec, ki je Teš vodil začasno med januarjem in aprilom 2013. Poudaril je, da cena naložbe 1,3 milijarde evrov ni odražala dejanskega stanja, kar je navedel tudi v pismu, ki ga je leta 2011 poslal takratni AUKN.

Tot: "Akterji rušenja"
Nekdanji direktor Teša je za svoje "rušenje" s položaja s prstom pokazal na člane projektne skupine, ki so novembra 2010 podali odstopne izjave: Bojana Brešarja (nekdanji vodja Teša 6), Marka Tandlerja (ta je leta 2013 postal predsednik odbora za aktivni nadzor projekta), Anito Dolinšek (ta je bila glavna pravnica pri projektu in je parafirala vse pogodbe), Miran Leban (bil je Brešarjev pomočnik), pa tudi Peter Dermol in Franc Rosec, ki sta pozneje vodila Teš, ter Janez Ramšak ml.

Vsi našteti so pozneje, leta 2013, prišli na položaje, ki so imeli odločilen vpliv na vodenje projekta, je sklenil Tot, ki bo pred komisijo stopil ponovno v petek, saj članom komisije zaradi pomanjkanja časa ni uspelo zastaviti vprašanj.