NYT izpostavlje slabe terjatve slovenskih bank. Foto: Reuters
NYT izpostavlje slabe terjatve slovenskih bank. Foto: Reuters

Majhna, premožna in zahodno usmerjena Slovenija je bila z odprtimi rokami sprejeta v Evropsko unijo in pozneje še v območje evra, pet let pozneje pa tej alpski državi z dvema milijonoma ljudi preti sloves prve nekdanje socialistične države v EU-ju, ki bi lahko potrebovala pomoč, piše v petkovi izdaji ameriškega časopisa.

Slovenski premier Janez Janša je prejšnji mesec opozoril, da bi ga dolžniške težave lahko sčasoma prisilile v prošnjo za evropsko pomoč. In njegova vlada je že obljubila jamstva v višini do štirih milijard evrov za pomoč bančnemu sektorju pri reševanju slabih nepremičninskih in komercialnih kreditov.

Pogreznjena v recesijo, pritisnjena navzdol z ohromljenimi bankami in potolčena na trgu državnih obveznic je Slovenija s svojim padcem v nemilost zasejala dvom o ustreznosti ekonomske tranzicije, ki sta ji jo nekoč zavidali srednja in vzhodna Evropa, piše časopis.

Ko je Jugoslavija leta 1991 razpadla, je na novo osamosvojena Slovenija ohranila večino svojih najboljših kart v domačih rokah, namesto da bi jih prodala tujcem, kot so to naredile nekatere druge države.

To previdnost in odpor proti spremembam, ki bi jih lahko prinesli tujci - znan tudi kot "slovenski gradualizem" - se zdaj postavlja pod vprašaj. Nekateri se celo sprašujejo, ali ni država doživela škodo zaradi tako obetajočega starta.

Tudi če Slovenija ni niti blizu dejanski prošnji za pomoč, mora biti njen položaj na radarju Evropske centralne banke, katere direktorji se bodo sestali 4. oktobra v Ljubljani. Tudi če so vladne potrebe po sposojanju denarja še vedno relativno majhne, bi skoki v donosnosti obveznic lahko Slovenijo izključili iz finančnih trgov, končuje New York Times.