Dražba, na kateri je Slovenija z izdajo 18-mesečnih zakladnih menic zbrala 1,1 milijarde evrov, velja za pozitiven signal, vendar analitiki opozarjajo, da to ne bo dovolj.

Slovenija je izdala za 1,1 milijarde evrov 18-mesečnih zakladnih menic, kar je dvakrat več od načrtovane vsote, saj je okvirno želela zbrati pol milijarde evrov. Ob tem je predčasno odkupila še za skoraj 511 milijonov evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki v plačilo zapadejo 6. junija letos.

Enotna nominalna letna obrestna mera v izdaji je bila pri 4,15 odstotka, kar je za 0,16 odstotne točke več kot v zadnji primerljivi dražbi decembra 2011. Ob tem je država predčasno odkupila za 510,7 milijona evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki v plačilo zapadejo 6. junija letos, je elektronsko sporočilo ministrstva za finance navajala ameriška poslovna agencija Bloomberg.

Razpisani znesek odkupa je bila sicer celotna vrednost izdaje v vrednosti dobrih 855 milijonov evrov, ponujena odkupna cena pa 99,525 odstotka nominalne vrednosti.

Dražba je bila uspešna
Primož Cencelj iz KD Skladov je dražbo ocenil kot uspešno in boljšo od pričakovanj, tako po višini izdaje kot po obrestni meri, ki je bila s 4,15 odstotka sicer za 0,16 odstotne točke višja kot v zadnji primerljivi dražbi decembra 2011, a nižja od pričakovane.

Dražba pa je po Cencljevih besedah pokazala, da politično tveganje in pritisk finančnih trgov ter medijev na Slovenijo iz zadnjih tednov igrata pomembno vlogo, saj je zahtevana obrestna mera še vedno previsoka.

Cencelj je tudi opozoril, da je treba razlikovati med menicami, ki jih kupujejo večinoma domači vlagatelji, in obveznicami, ki so večinoma namenjene mednarodnim vlagateljem.

Današnja izdaja menic tako ni nujno neposredna napoved za izdajo obveznic, čeprav Cencelj na podlagi podatkov meni, da je na dražbi prek primarnih vpisnikov, ki so bile večinoma domače banke, sodelovalo tudi nekaj mednarodnih vlagateljev.

Dražba dober signal mednarodnim trgom
Dražba pa je vseeno spodbuden signal in še bolj bo, če bo vladi uspelo oblikovati jasen in verodostojen nabor ukrepov za reševanje nakopičenih gospodarskih in finančnih težav ter jih nato tudi uspešno izpeljati.

Vlada mora po dogovoru do 9. maja v Bruselj poslati program stabilnosti in nacionalni reformni program, ki ju bodo nato ocenile Evropska komisija in ostale članice Unije.

Program ukrepov je po Cencljevem mnenju ključen za uspeh izdaje obveznic, ob morebitnih dobrih sprejetih ukrepih ter hitrem in odločnem delovanju pa bi se zahtevana donosnost na slovenske obveznice lahko približala tistim na italijanske in španske obveznice. Donos do dospetja na italijanske desetletne obveznice je na elektronski borzi MTS trenutno pri 4,24 odstotka, na španske pa pri 4,67 odstotka.

Uspešna dražba še ni neki velik uspeh
Žiga Gregorinčič iz družbe Alta Invest se prav tako strinja, da je bila dražba dober signal, vendar še ne gre za neki uspeh. Pojasnil je, da je Slovenija s tem dejansko dobila le okoli 200 milijonov evrov svežega denarja, ker je hkrati predčasno odkupila za skoraj 511 milijonov evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki v plačilo zapadejo 6. junija letos, preostalo razliko, torej okoli 400 milijonov evrov, pa bo morala še poplačati.

Današnji pozitiven signal po njegovem mnenju še ni tako močen, da bi lahko Slovenija izdala tudi dolgoročno obveznico. "Pozitivno je, da so se znižali donosi (na slovenske obveznice), čeprav so še vedno na takšnih ravneh, ki so dolgoročno nevzdržne," je dejal Gregorinčič.

Donosi bi se morali po njegovih besedah še precej znižati, od tujih vlagateljev pa bi morali s konkretnimi ukrepi in načrti dobiti še precej več zaupanja, da bi lahko v tujini izdali obveznico in se refinancirali za nekaj časa, da bi pritisk malo popustil.

Gregorinčič zato meni, da si vlada Alenke Bratušek s tem ni kupila veliko časa. "Novo obveznico bomo v vsakem primeru potrebovali zelo hitro. Upam, da bodo pred tujimi investitorji nastopali z bolj kredibilnimi načrti in boljšim nastopom kot zadnjič, da jih bodo lahko prepričali, da je naš dolg vreden nakupa," je še dejal Gregorinčič.

Vlada zavrača špekulacije
Slovenija je že nekaj tednov predmet špekulacij, da bi utegnila biti naslednja članica območja evra, ki bo morala zaprositi za pomoč. Vlada takšne špekulacije vztrajno zavrača, zaskrbljenost pa se je povečala, ko državi z menicami krajše ročnosti pretekli teden ni uspelo zbrati načrtovane vsote. To so nekateri interpretirali kot izgubo zaupanja v državo tudi na domačem trgu.

Država je decembra 2011 že izdala 18-mesečne zakladne menice po 4-odstotni obrestni meri, kupci pa so bili, kot po navadi, domača podjetja, pretežno banke. Zdaj je predčasno odkupila še za skoraj 511 milijonov evrov teh menic, ki so bile izdane v vrednosti 907 milijonov evrov in zapadejo junija. Država pa naj bi jih odkupila po pol odstotka nižji ceni.