Vasle je ocenil še, da v določenih panogah, denimo v gradbeništvu, še nismo dosegli dna in bodo odpuščanja v drugi polovici leta še sledila, to pa se bo verjetno tudi poznalo na številu brezposelnih. Foto: BoBo
Vasle je ocenil še, da v določenih panogah, denimo v gradbeništvu, še nismo dosegli dna in bodo odpuščanja v drugi polovici leta še sledila, to pa se bo verjetno tudi poznalo na številu brezposelnih. Foto: BoBo

Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Vasle je na srečanju Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre poudaril, da slovensko gospodarstvo potrebuje spremembe na treh ključnih področjih. Prvenstveno je treba konsolidirati javne finance in zaustaviti visok primanjkljaj. Poleg tega se bo treba spopasti s staranjem prebivalstva - življenjska doba se povečuje, medtem pa Slovenci delamo relativno kratek čas. Nazadnje pa je po njegovem mnenju treba dvigniti konkurenčnost gospodarstva.

Slovenija je namreč v konkurenčnosti nazadovala, izostrujejo pa se tudi razmere na evropskih finančnih trgih in čeprav še nismo med državami, ki bi plačevale višje obresti, obstajajo signali, da se tudi to spreminja. Napovedi Umarja sicer kažejo, da se bo v letu 2011 slovenski izvoz povečal za 6,9, uvoz pa za 5,1 odstotka. BDP naj bi letos narasel za 2,2, v letu 2012 pa za 2,6 odstotka.

Vakuum pri investicijah
Ključnega pomena za slovensko gospodarstvo so zato po Vasletovih besedah investicije, kjer smo trenutno "v nekem vakuumu", in izvoz. Prav na tem področju pa smo v primerjavi s konkurenčnimi državami, kot sta Poljska in Češka, "na dnu". Medtem ko je večina držav presegla raven izvoza iz leta 2008, Slovenija za tedanjimi številkami še vedno zaostaja za približno 15 odstotkov.

Glavne težave slovenskega gospodarstva so sicer po njegovem mnenju povezane z nizko produktivnostjo in z višino plač. Medtem ko so se stroški dela pred krizo v Sloveniji gibali ugodneje kot v evropskem povprečju, pa so se stroški dela povečali glede na povprečje sedemindvajseterice, je opozoril. In to gibanje se še nadaljuje.

Kritika obljub slovenske vlade
Zato je Vasle kritičen tudi do obljub slovenske vlade Bruslju glede zmanjšanja primanjkljaja. Vsako leto namreč vlada predstavi velik primanjkljaj, to pa hkrati pospremi z obljubo, da bo ta prihodnje leto manjši. Takšne obljube pa se ponavljajo že celo desetletje, ugotavlja.