Marinblu. Foto: Evgenija Carl
Marinblu. Foto: Evgenija Carl

Podjetje Marinblu je, potem ko so poleti 2022 na dan prišle zgodbe o hudih kršitvah delavskih pravic in higienskih pomanjkljivostih, zaradi številnih odpovedi naročil zašlo v finančne težave. Lastnika, nekdanji državni sekretar Boris Šuštar in njegova žena Rozana Šuštar, sta ga pred stečajem skušala rešiti s pomočjo prisilne poravnave in odpisom večmilijonskih dolgov.

To jima je tudi uspelo, a sta se v zameno morala odpovedati lastništvu, tako da je Marinblu prešel v roke enega od upnikov, podjetja Algoja. A šlo je le za premišljen manever, s katerim sta zakonca izkoristila luknje v stečajni zakonodaji. Zdaj sta namreč vnovič lastnika Marinbluja.

Primer Marinblu ni dobil niti še epiloga v povezavi z očitanimi kršitvami pravic delavcev. Delavska svetovalnica, ki je pomagala dogajanje razkriti, je namreč zoper podjetje vložila kazensko ovadbo. Okrožno državno tožilstvo v Kopru je konec leta 2022 na Okrožno sodišče v Kopru vložilo obtožnico zoper dve fizični in dve pravni osebi zaradi kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Zadeva je zdaj v ugovornem postopku.

V predkazenskem postopku je bilo ugotovljeno, da delavcem niso bili plačani dodatki za nočno delo, delo ob nedeljah, praznikih in dela prostih dneh; ni jim bila omogočena pravica do zakonsko predpisanega počitka, kršena so bila tudi določila o trajanju delovnega časa v nasprotju z zakonskimi obveznostmi v času od januarja 2020 dalje. Zakonca Šuštar sta vse očitke zanikala.

V Marinbluju so glede na objavo na Ajpesu v zadnjem četrtletju lani vknjižili 1,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, ob tem pa imeli 25.369 evrov čiste izgube. Za stroške dela je šlo v tem času 49.912 evrov.

Števila zaposlenih niso razkrili, v Delavski svetovalnici pa informacij o tem, v kakšnih razmerah delajo danes, nimajo. Upajo, da inšpektorji za delo ne bodo pozabili nanje.