Aleksis Cipras je znova obljubil konec bolečega iz tujine vsiljenega varčevanja in odpis polovice grškega dolga. Zbrani privrženci so vzklikali in ploskali ob Ciprasovih besedah: "Nihče ne more ustrahovati ranjenih, ponižanih in izdanih. V nedeljo ne bodo govorili upniki in njihovi predstavniki v Grčiji. V nedeljo bo spregovorilo grško ljudstvo, ki bo reklo ne vsiljeni finančni pomoči, izsiljevanju in podrejanju."

Zbrani podporniki Sirize so bili polni besed in upanja, da bo zgodovinska zmaga stranke prinesla spremembe ne samo Grčiji, ampak tudi Evropi.

Podpora Sirizi še narašča
Najnovejše raziskave javnega mnenja kažejo povečanje prednosti Sirize pred Novo demokracijo. Konec prejšnjega tedna je bila razlika okoli tri odstotke, zdaj je že okoli pet odstotkov. Kljub temu pa še vedno ni jasno, če bo Cipras lahko sam oblikoval vlado. Če Siriza ne bo dobila najmanj 151 sedežev v 300-članskem parlamentu, bo morala v vladno koalicijo snubiti kakšno manjšo stranko in prav lahko se zgodi, da Ciprasu vlade ne bo uspelo sestaviti. Analitiki zato ne izključujejo možnosti, da bodo morali Grki še enkrat na volišča, kot se je to zgodilo leta 2012.

Tretja največja stranka v državi bi lahko bila Zlata zora
V parlamentu bo najmanj šest in največ osem strank. Na drugem mestu bo konservativna Nova demokracija sedanjega premierja Antonisa Samarasa. Od manjših strank se bodo v parlament zagotovo prebila neonacistična Zlata zora, Komunistična partija Grčije, Pasok in Reka. Triodstotnega praga za vstop v parlament pa po nekaterih raziskavah lahko ne bi prestopila Gibanje demokratičnih socialistov in Neodvisni Grki.

Javnomnenjske raziskave še napovedujejo, da bi na tretjem mestu lahko pristala Zlata zora, katere voditelj Nikos Mihaloliakos je zaradi obtožb vodenja kriminalne združbe že od lani v zaporu. Za rešetkami je še nekaj poslancev te rasistične, neonacistične stranke, pa vseeno kandidirajo. In prav neverjetno se zdi, da bi predsednik države v zadnjem, tretjem krogu - vsaj tako veleva ustava -, če Ciprasu in Samarasu v prvem in drugem krogu ne bi uspelo sestaviti vlade, to nalogo zaupal Mihaloliakosu.

Če bo vlado sestavila Siriza
Iz ust predstavnikov Sirize je slišati, da bo prva naloga vlade, ki bi jo vodila Siriza, končanje humanitarne krize, kot imenujejo posledice zaostrenih socialnih razmer, v katerih so se zaradi iz tujine vsiljenega varčevanja znašli številni Grki. Pravijo, da bo povrnitev socialne države in dostojanstva ljudem še najmanj zahtevna naloga. Veliko težje pa bo ustvariti delovna mesta za milijon in pol brezposelnih in izpeljati reformo javnega sektorja, ki je v popolnem razsulu.

To, kar zanima Evropo
Grčija ima v tem trenutku uravnotežen proračun, in kot zagotavlja vlada premierja Antonisa Samarasa, država zapravi celo manj kot ustvari. Vseeno pa bo treba v tem letu poplačati 17 milijard evrov, ki v to proračunsko matematiko niso všteti. Zaplete se lahko že marca, ko bo morala država dokončati pogajanja o še zadnjem obroku pomoči, ki jo od leta 2010 nadzoruje trojka.

Kljub številnim ugibanjem o tem, kaj se bo zgodilo po volitvah in ali bo Grčija še članica evrskega območja, pa se večina tukajšnjih analitikov strinja, da se bo Cipras z Evropo uspel dogovoriti o nadaljnji finančni pomoči in da bo država ostala znotraj evrskega območja.

Iz Aten