Ste se že kdaj zamislili, da je v supermarketih na voljo le pet različnih sort jabolk in le dve sorti hrušk, čeprav je na svetu okoli 2.500 sort? 75 odstotkov sort rastlin je v zadnjih desetletjih izginilo. Tretjina živalskih in rastlinskih vrst je pred izumrtjem, od tega 12 odstotkov ptic, 21 odstotkov sesalcev in 70 odstotkov različnih rastlin. Foto: BoBo
Ste se že kdaj zamislili, da je v supermarketih na voljo le pet različnih sort jabolk in le dve sorti hrušk, čeprav je na svetu okoli 2.500 sort? 75 odstotkov sort rastlin je v zadnjih desetletjih izginilo. Tretjina živalskih in rastlinskih vrst je pred izumrtjem, od tega 12 odstotkov ptic, 21 odstotkov sesalcev in 70 odstotkov različnih rastlin. Foto: BoBo

Na svetu je 2.500 sort hrušk, v povprečju sta le dve v velikih svetovnih živilskotrgovinskih verigah. Medtem ko zanemarjamo biotsko raznovrstnost, ki je temelj našega uravnoteženega bivanja na tem svetu, tesno povezanega tudi z našim zdravjem, pa ustvarjamo vedno večje razlike v današnji ožji nacionalni in družbi širše. Se pravi, da skušamo pomagati naravi, da preživi, čeprav bo preživela tako ali tako brez človeka, načrtno pa ustvarjamo razlike med ljudmi.

Na Letališču Jožeta Pučnika se pred menoj po stopnicah do letala s težavo prebija starejši gospod z berglami. Ko pristanemo v Bruslju, se letalu približa posebno vozilo, ki se dvigne do vrat letala in gospoda brez napora odpelje proti njegovemu cilju. O tem dogodku razmišljam ves čas, medtem ko v okviru Zelenega tedna, ki ga v Bruslju organizira Evropska komisija, pripravljam pogovore z različnimi ljudmi, ki prihajajo z različnih koncev sveta in govorijo o ohranjanju biotske raznolikosti na našem planetu, ki kljub prizadevanjem številnih angažiranih institucij, tako vladnih kot nevladnih, močno upada, izginja.

Tretjina živalskih in rastlinskih vrst na našem planetu je pred izumrtjem. Tako hitro, kot se to dogaja danes, je menda primerljivo s časi, ko so izumrli dinozavri.

Biološka pestrost našega sveta je povezana tako z idiličnimi posnetki različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki jih lahko spremljamo na vse več televizijskih kanalih, kot z realnostjo intenzivne pridelave hrane, ki ima za pomembnega botra kemično industrijo, ki uničuje biotsko pestrost in je povezana z lobiranjem svetovnih multinacionalk, ki uspešno rušijo to pestrost narave, ki nam je bila dana kot naravni kapital prebivalcem tega planeta.

Ste se že kdaj zamislili, da je v supermarketih na voljo le pet različnih sort jabolk in le dve sorti hrušk, čeprav je na svetu okoli 2.500 sort? 75 odstotkov sort rastlin je v zadnjih desetletjih izginilo. Tretjina živalskih in rastlinskih vrst je pred izumrtjem, od tega 12 odstotkov ptic, 21 odstotkov sesalcev in 70 odstotkov različnih rastlin. In če nam ne uspeva ohranjati biotske raznolikosti, nam v današnji družbi uspeva ohranjati in povečevati že tako velike razlike med ljudmi - že med letališčema v Ljubljani in v Bruslju, kjer imaš kot invalid popolnoma različne pogoje in kakovost bivanja. In če ostajamo v evropski prestolnici: razlika med plačo komisarja in plačo visoko izobraženega evropskega državljana je danes veliko večja kot 1 proti 10. Če dodam še osebno zgodbo: kot novinarka urednica nacionalne televizije si ob svojem bivanju, povezanem celo s povabilom Evropske komisije in potnim nalogom nacionalne televizije, lahko danes privoščim le obilen sendvič v bližnji trgovini ali kvečjemu pico in pivo za kosilo, ki ga moji kolegi iz drugih držav, predvsem Finske, Švedske, pa tudi Nemčije in Francije, preživljajo v prijetnem klepetu v finem bistroju, kjer si lahko brez veliko premišljanja privoščijo velik krožnik zdrave lokalne zelenjave.

Razlike v družbi, in to vedno večje, so na tem svetu vedno bolj očitne. O tem sem vedno bolj prepričana tako v povezavi z domačimi nacionalnimi zgodbami kot tudi takrat, ko imam priložnost, da si lahko "širim obzorja". Nepravične razlike so v našem vsakdanjem življenju vsepovsod, zgodbe se vrstijo ves čas.

Po dolgem času se nama v Bruslju spet uspe dobiti s prijateljico, ki je že nekaj let v službi v Evropski komisiji. V okviru razvojne pomoči v kriznih državah sodeluje pri reševanju humanitarnih zapletov. Njena prva službena pot jo je odnesla v Sahel, v otroško bolnišnico, ki nosi to ime, čeprav to ni. Neverjetna tišina v bolnišnici, brez smeha in klepeta, čeprav je bila tam neverjetna gneča izčrpanih otrok, ki že dolgo niso jedli, ji bo ostala v spominu za vse življenje. Trenutno moja prijateljica na območju Libije in v Jordaniji, kamor je pribežalo ogromno beguncev, sodeluje pri organizaciji begunskih centrov. Ko se pogovarjava, me vpraša: "Kaj misliš, da si najbolj želijo šestletni Libijci, begunci v Jordaniji?" Ne znam ji odgovoriti. "Da bi spet lahko hodili v šolo."

Kakšna razlika! Morda bi lahko te številne življenjske zgodbe namesto dolgočasnih političnih afer pokazali in predstavili našim osnovnošolcem tudi slovenski mediji.

Razlike v družbi na tem malem planetu Zemlja so vedno večje, nikakor pa nam ne uspe zadržati biotske raznolikosti v naravi, ki bi nam omogočila, da bi preživeli, našli ravnotežje, da bi bilo manj bolezni raka, astme … da bi bili uspešnejši v boju s podnebnimi spremembami, ki nam prinašajo še več razlik v dnevnih temperaturah, počutju in bivanju na tem planetu.

Zakaj ne bi zamenjali razlik v naši družbi s prizadevanji za ohranjanje biotske raznolikosti?