Kolumne
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 17 glasov Ocenite to novico!
Rusija
Kot je nedavno v Moskovskem komsomolcu zapisal češki kolega Jirži Just, Rusiji grozi, da bo prevzela vlogo »globalnega Žirinovskega«. Tudi zaradi zunanje politike, prepoznavne predvsem po stalnicah v prepiranju z ZDA in v zadnjem času po podpori režimu v Damasku, ki je po začetni originalnosti izzvenela v rusko (ob zahodni) sokrivdo za sirsko tragedijo, predvsem pa zaradi notranje politike. Ki je alfa in omega vsega. Foto: EPA
       Bilo je obdobje tipanja in popolne fascinacije. Bili so primeri z anekdotičnimi razsežnostmi. Bilo je ogromno zanimivih tem, potovanj, pa tudi obžalovanj zaradi zamujenih priložnosti. Takšno je pač življenje. Ampak apatičnost? Ne, ne gre za to. Prej za nekakšno razočaranje zaradi večne spirale, v kateri se vrti ta ogromna dežela velikanskih možnosti, ki pa na nek nenavaden način generira kritične analize tudi takrat, ko jih avtor pravzaprav niti ne želi.       
Andrej Stopar
Po dveh dopisniških mandatih v Rusiji se kolega Andrej Stopar vrača v Slovenijo. Njegove kolumne pa boste lahko na našem in vašem spletnem mestu prebirali tudi v prihodnje. Foto: RTV SLO

Dodaj v

Tri faze neke poti

Kolumna Andreja Stoparja
23. avgust 2013 ob 16:26,
zadnji poseg: 23. avgust 2013 ob 17:34
Moskva - MMC RTV SLO

"Rusija ima svojo pot. Drugačno držo, drugačen korak," mi je nekoč dejala zgodovinarka Natalija Naročnicka, ki ta mit o posebni ruski poti goji predvsem iz Pariza, kjer menda preživi večino časa.

Gospa ni edina, ki verjame vanj. Iz tega arzenala črpajo vsi, ki skušajo upravičiti značilnosti političnega sistema, raven politične kulture, družbene in medčloveške odnose v Rusiji.

Rusija ima posebno, zanimivo in težko, pogosto tragično zgodovino. Ker pa ni edina takšna v svetu, saj je zgodovina vsakega okolja nujno specifična - resda pa je lahko bolj ali manj tragična, ampak saj ne bomo uvajali merskih enot za tragičnost preteklosti in pravico, kdo se je lahko bolj zaveda - to ni najboljši kriterij za risanje "posebne poti". Predvsem vodi k zavračanju tujih vzorcev, ki niso nujno slabi. Skupaj z notoričnim iskanjem zunanjih sovražnikov je to pripeljalo do osamitve Rusije v svetu in dejstva, da država, ki se je, vsaj deloma, do nedavnega označevala za evropsko, ali je to hotela biti, zdaj začela ozirati v Azijo. Tam pa odnosi še zdaleč niso tako predvidljivi kot na Zahodu. Kitajska in Indija sicer veljata za perspektivni okolji, ki naj bi kmalu prevzeli politično in ekonomsko pobudo v svetu. Vprašanje pa je, kaj bo to prineslo Rusiji, ki do kitajske sosede goji zelo ambivalenten odnos. Če je na vrhu vse prekrasno, so zgodbe s terena, zlasti z obmejnih območij, popolnoma drugačne. Ampak v tem trenutku je pomembneje to, da Zahod Rusijo vse manj prepoznava kot zanesljivo partnerico. Kot je nedavno v Moskovskem komsomolcu zapisal češki kolega Jirži Just, Rusiji grozi, da bo prevzela vlogo "globalnega Žirinovskega". Tudi zaradi zunanje politike, prepoznavne predvsem po stalnicah v prepiranju z ZDA in v zadnjem času po podpori režimu v Damasku, ki je po začetni originalnosti izzvenela v rusko (ob zahodni) sokrivdo za sirsko tragedijo, predvsem pa zaradi notranje politike. Ki je alfa in omega vsega.

Tukaj pa smo novinarji naravnost prisiljeni razglabljati o Alekseju Navalnem enkrat kot o političnem zaporniku, drugič o županskem kandidatu. O zakonodajnih blodnjah ruskih poslancev, ki želijo z zmeraj novimi prepovedmi opredeliti pravo tradicionalnosti ruskega življenja, njihovi otroci pa so se šolali in živijo na tujem. O tem, kako se pravice LGBT-skupnosti nikakor ne vpisujejo v tlakovce ruske poti. Kako se vanje ne morejo vpisati niti protestniki, ki so se do nedavnega zbirali na moskovskih ulicah. Kako se tem tlakovcem ne prilega kritična umetnost v podobi skupine Pussy Riot in kako sta se do tega opredelili Ruska pravoslavna cerkev in družba na splošno. Pa naj si o Pussicah mislimo kar koli že. Poročamo o selektivnem boju proti korupciji, ko so nekateri, kot je konec koncev tudi Navalni, obsojeni takoj. Drugi, kot je nekdanji minister Anatolij Serdjukov, se vztrajno pojavljajo samo v vlogi prič, pa čeprav vrabci čivkajo, da bi bilo zgodbo treba obrniti drugače. Tretji, večina, se kot figuranti tega boja ne pojavijo nikoli. Razglabljamo o naturalizaciji Gerarda Depardieuja. So te teme primerne za oblikovanje dnevne politike tako velike in pomembne države, kot je Rusija? Komajda. Z izjemo zgodbe Edwarda Snowdna, ki je na ameriški bes in ob ruskem nelagodju poiskal zaščito prav pri materi Rusiji. In ki mu zaradi potrjevanja lastne politične teže in tradicionalne geste, da se političnih prebežnikov v takšnih primerih ne predaja, ni mogla odreči. Sicer pa so prej omenjene teme dnevno aktualne in z iskanjem "pozitivnih" vsebin nimajo nič skupnega. Ne moremo govoriti o Čehovu, brezah in balalajkah, če je v ospredju poročanja in komentiranja tudi ruskih medijev nekaj povsem drugega.

Težavo, da si Rusija po razpadu Sovjetske zveze, kljub velikim, čeprav diskutabilnim uspehom vladavine Vladimirja Putina, ni uspela ustvariti pozitivne podobe v svetu, pa Kremelj spet rešuje na "tipično ruski način". Z marketinškimi prijemi, kot so velike športne in glasbene prireditve. Popevka Evrovizije. Olimpijske igre. Nogometno prvenstvo. Zanimivo, ampak v povezavi z Rusijo vse, tudi potencialno pozitivne novice izginjajo v nekakšnem informacijskem "Bermudskem trikotniku", se sprevračajo in vračajo v popolnoma drugačni obliki. Primer: Soči. Velikopoteznost gradnje objektov in infrastrukture za olimpijske igre, nad čimer bi se, če to ne bi bilo v Rusiji, verjetno vsi navduševali, se je izmil najprej v razpravo o pretiranih stroških, nato korupciji, zamudah pri gradnji, človekovih pravicah. Sprva delavcev, na koncu istospolno usmerjenih.

Je to vztrajanje na "posebni poti" torej v interesu ruskih državljanov ali pa je le izgovor za to, da so stvari pač takšne, kot so? Vsekakor je to tudi pot, ki široko odpira vrata modi tradicionalnih vrednot. Načeloma to seveda ni slabo, zadrega je le v selektivnosti. Zakaj je recimo treba slediti reku, ki mi ga je v enem izmed intervjujev citiral ekonomist Mihail Deljagin, namreč, da je "vzjatka (podkupnina, op. a.) ruski narodni ples"? Ali pa Mihailu Saltikovu - Ščedrinu, ki je že v 19. stoletju ugotovil, da "strogost ruskih zakonov blaži samo dejstvo, da jih ni treba izpolnjevati"? Zakaj se ne bi raje spomnili na neverjetno sposobnost ruske kulture (in politike), ki je tradicionalno vpijala razne vplive in puščala nacionalne posebnosti, dovoljevala (določeno) drugačnost? Upoštevanje te tradicije bi bilo prav blagodejno za državljane, ki se zmerjajo s "čurkami", "hači", "židi" (kar je v ruščini skrajno slabšalno - op. a.) in podobnim.

Pravijo, da vsak tuji novinar, ki dela v Rusiji, v času svojega bivanja preide tri faze: po prihodu se spopade z rusko specifiko, od birokracije naprej; nato preide v etapo navdušenja, potuje, analizira, se zažira v vse pore matere Rusije; in na zadnje obnemore, postane apatičen. Po vsem tem času, preživetem v Rusiji, v času, ko je tretja faza, kakršna koli že, postala moja stvarnost, se sprašujem, ali to dejansko drži. Bilo je obdobje tipanja in popolne fascinacije. Bili so primeri z anekdotičnimi razsežnostmi. Bilo je ogromno zanimivih tem, potovanj, pa tudi obžalovanj zaradi zamujenih priložnosti. Takšno je pač življenje. Ampak apatičnost? Ne, ne gre za to. Prej za nekakšno razočaranje zaradi večne spirale, v kateri se vrti ta ogromna dežela velikanskih možnosti, ki pa na neki nenavaden način generira kritične analize tudi takrat, ko jih avtor pravzaprav niti ne želi. Pisatelj, novinar in satirik Viktor Šenderovič mi je nekoč dejal: "Rusko zgodovino merimo v desetletnih spiralah. Stvari se razvijejo, napredujejo, nato pa po približno desetih letih pademo nazaj in začenjamo spet znova." Sizifovo delo, torej? Bojim se, da Rusija pri tem ni osamljena.

Natalija Naročnicka ne samo, da verjame v posebno pot Rusije, prepričana je, da Rusija še ni povedala svoje zadnje besede. Po njenem mnenju bodo to besede ljubezni, pravičnosti. Prav veliko namigov, da bo epilog prav takšen, za zdaj sicer ne vidim. Si pa želim takšnega razpleta. Zaradi množice tistih Rusov, ki še niso izrekli svoje besede, ali jo izrekajo, pa ostaja preslišana. Ne vem, kako se boste odzvali vi, jaz bom pozorno čakal …

Andrej Stopar, RTV Slovenija, Moskva
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
gurtna
# 23.08.2013 ob 17:06
da andrej, samo še rusi se morajo pokorit ameriškim židom pa bo svet popoln. mislim no res... sicer zelo lepo napisano, ampak opevanje ZDA kot ideala človeške družbe, to pa ne pelje več nikamor.
Ofinger
# 23.08.2013 ob 17:36
Pussy riot, ki si tlačijo piščance v vagine; koliko člankov je bilo na to temo? Da je človeku že obračalo od zaigrane tolerantnosti in ponarejenega usmiljenja. Zvezdniške peticije v podporo scanju po oltarju so se kar vrstile. Na drugi strani primer Snowden. Človek ni nikogar žalil, povedal je resnico o protipravnem tajnem nadzoru komunikacij. In? Kje so rahločutneži, zagovorniki pravic, zvezdniki? Koliko člankov je nato temo sproduciral oni Žitnik iz New Yorka? Kako kritični so do ameriške administracije in predsednika Obame? Da o izvensodnih pobojih, ki jih lastnoročno podpisuje nobelov nagrajenec in drugih podobnih svinjarijah niti ne začnemo. Če bi kaj takšnega počel Putin, bi se Stopar in njemu podobni razpočili od vreščanja.
Sramota.
inverzija
# 23.08.2013 ob 16:51
Slava Rusiji, največji državi na svetu.

Ofinger
# 23.08.2013 ob 17:03
Zanimivo, ampak v povezavi z Rusijo vse, tudi potencialno pozitivne novice izginjajo v nekakšnem informacijskem »Bermudskem trikotniku«, se sprevračajo in vračajo v popolnoma drugačni obliki.

Ufff, Bermudski trikotnik., pravi se oglaša. Ravno Stoparjevi prispevki iz Moskve so tipičen primer enostranskega poročanja in medijskega spina, zdaj pa se kao posuva s pepelom.
Naj odide že enkrat! Pa naj gre še malo v London ali New York ali Bruselj in naj se nam od tam javi. Naj nam predstavi še kakšnega tamkajšnjega disidenta in blogarja in pankerja, da slišimo še kaj imajo oni za povedati čez oblast, čez Obamo, Camerona, Barossa. Onega Žitnika pa iz New Yorka v Moskvo, da bo tam relativiziral in zagovarjal tudi najbolj sporne poteze Kremlja. In tako vsaj pet let, da bi se vsaj malo približali nekakšni "uravnoteženosti".
lo_pa__ta
# 23.08.2013 ob 16:53
Rusi, zanimivo, imajo zadnje čase še najbolj demokratično in pravično držo v mednarodni politki....
res je pri njih doma marsikaj vprašljivo, a prav tako, čene še huje, je v "hramu" demokracije ZDA

zelo zanimiv govor Putina:
http://www.youtube.com/watch?v=wH0eHekt8
4g&pxtry=1
elan elan
# 23.08.2013 ob 17:10
V eno sem prepričan: ko bo Rusija sprejela ameriško "demokracijo", nikakor ne bo več Rusija. Amerika se na vsak način trudi Rusiji fašistično vsiliti neke vrednote, za katere so nekateri lobiji prepričani, da so demokratične, v bistvu je pa prvi problem to, da Amerika ne želi spregledati in popravljati svojih napak, zato so dobili ogledalo kot je npr. Snowden, in v svoji površinski ošabnosti ne želi niti malo razumeti nekoga drugega, ki je pač drugačen (kulturno, zgodovinsko) od njih. Amerika še vedno živi v prepričanju, da se morajo vsi prilagajati njihovim standardom, zato bo izredno boleče, ko se bo ona morala začeti prilagajati npr. kitajskim.

Ruski človek je globoko razmišljujoča slovanska duša, medtem, ko je povprečen Amerikanček predvsem izredno plehek in površinsko funkcionalen, on ne živi, ampak samo izvrstno funkcionira. :))))))
Fernspaher
# 23.08.2013 ob 17:40
zelo rad berem Natalijo Naročnicko in priporočam (npr. Ruski narod v bitki civillizacij), ko preberes kaksno njeno knjigo ti je jasno zakaj je Rusija taka kot je, ker drugače je nebi bilo
lunajko222
# 23.08.2013 ob 18:04
tale novinar in vsaki novinar ki odide v rusijo ima določeno nalogo ki če jo opravi kot se zagre ostane novinar ali pa je deležen deložacije na nižje delovno mesto..

kaj je to "delo" ki je potrebno? pljuvanje v vseh merah in načinih..

To da Rusija sploh obstaja je nič drugega kot čudež Boga.. po tem ko so jo skupne evropske sile uničevale z vsemi napori od napoleona, otomancev skupaj z britanci, francozi, komunizmom ki je bil vsiljen tako kot arabcem ameriška alkaida, in potem hitler, pa hladna vojna.. katastrofa.. in zdj mora rus poslušat komande nekih kekcev ki mu bodo trobili o demokraciji..to je tistih kekcev ki dajo denar, podporo alkaidi ki reže otrokom vratove in vpijejo alahuakbar!?!? mah solite se lahko pa gonite nekam..

sm bil v Rusiji in ja, Ruska duša je unikalna, sposobna je pretrpeti veliko bolečine.. spomnimo se francozov ki so se predali hitlerju brez enega samega naboje iztreljenega iz francoskega glavnega mesta Pariza.. v Rusiji so se ljudje krvavo borili proti nacistom in se niso pridruževali hitlerju kot vsa evropa.. kritizirati takega človeka, tak narod je res, nesmiselno in nebranljivo..

kar se tiče seksualizma v Rusiji je res, je zelo tolerantno in daleč od neke zatrte krščanske države..folk meša tuki vlogo pravoslavne cerkve z spolnostjo.. putin poskuša z cerkvijo ljudem dati notranjo moč, stabilnost, ne jim govoriti ali hočejo iti na orgijo ali ne..

v glavnem, ko sem bil v Rusiji sem opazil da so tipi ful bolj skulirani kot na zahodu..ker druge niti nimajo... ženske uživajo v seksu in so rade svobodne, enako tipi.. to ne pomeni da ne morejo imeti družine in otrok..res pa je da taka promiskuitetnost izhaja iz naravnega razloga obupa ki ga človek čuti..mislim da bolj ko je v zraku čutiti obup(in to ne ekonomski, ampak eksistencialni ki je bolj filozofske sorte) bolj človek dela samomorilska dejanja, promiskuitetnost je gledano iz večjega sociološkega vidika samomorilnost naroda ker ni naravnana na vzgajanje družine temveč v utapljanje v "užitkih" ki je od daleč isto kot utapljanje žalosti v pijači, ali drogah.. seks je postal droga in pobeg..

to da se Rusi vsaj zavedajo tega nesmisla ki je kapitalizem je znak napredka ne nazadnjaštva.. tukaj na zahodu nam farmacija poda tabletke da smo srečni in hodimo v službo kot zadeti roboti z nasmeškom..no tuki še ne, v ZDA pa ja..

v glavnem, Rusija ne ogroža nobenega, ni agresivna država, niti ne narod.. ima specifično dušo ki je tako unikatna da kljub ranljivosti izpade večna kot samo sonce..
londoner
# 23.08.2013 ob 17:43
Vazno,da si je Zahod ustvaril pozitivno podobo v svetu,kajne g.Stopar!?Invazija/napad na kakih pet drzav v zadnjih desetih letih, Guantanamo,financiranje in ustvarjanje teroristov,vohunjenje za lastnim narodom,hinavski napadi na civile z brezpilotnimi letali,Snowden,Assange,Manning...Ever heard of that? In vi boste nam o tem,kaj je pozitivno in kaj negativno?

Skupaj z notoričnim iskanjem zunanjih sovražnikov je to pripeljalo do osamitve Rusije v svetu

Ta stavek pove vse o tipu propagande. Oni enostavno vstavijo besedo Rusija, ceprav ravno ZDA pocne to,za kar obtozujejo Ruse!!!
Fernspaher
# 23.08.2013 ob 17:41
zelo rad berem Natalijo Naročnicko in priporočam (npr. Ruski narod v bitki civillizacij), ko preberes kaksno njeno knjigo ti je jasno zakaj je Rusija taka kot je, ker drugače je nebi bilo
Hijena
# 23.08.2013 ob 20:00
Rusija gre svojo pot, mi smo pa ovce...in kaj je boljše?
ASUSfan
# 23.08.2013 ob 17:16
Ofinger in gurtna

Kolega je prezivel v Rusiji 3 leta, na sales representative za Rusijo (ker pac govori tekoce rusko). In ce mu je za verjeti je Rusija dejansko oksimiron. Na eni (javni) strani imamo vecino, ja vecino, ki vehementno brani Ruske vrednote in tradicionalizem, na drugi strani (zasebni) pa jih veselo krsijo. Ta problem je viden predvsem pri mladih; njihove zabave so bolj razuzdane kot marsikje v Evropi, potem pa so podnevi vsi takoj posteni pravoslavci (in pravoslavke).
To zapiranje v navidezni tradicionalizem (tak pojav je viden tudi v drugih drzavah, ki se skusajo upirati zahodni hegemoniji, kot so Iran ali Kitajska) ima za rezultat druzbo, ki ni taka, kot je videti navzven. Problematika je predvsem v dejstvu, da se tradicionalizem mece naprej samo uradno, v zasebnem zivljenju pa veliko manj. Kot je v clanku dobro zapisano "strogost ruskih zakonov blaži samo dejstvo, da jih ni potrebno izpolnjevati". In to je ravno tisti del, ki je v Rusiji bistven. Njihov tradicionalizem je posledica dejstva da so po padcu komunizma in statusa supersile padli v relatvno obskurnost. Zato zelijo s konzervativno tradicionalisticno druzbo predstavljati protiutez liberalnemu zahodu. Ampak pravi tradicionalizem se kaze v vsakdanjem zivljenju. Ta pa je v Rusiji ze na life-supportu.
Ofinger
# 23.08.2013 ob 17:16
Tukaj pa smo novinarji naravnost prisiljeni razglabljati o Alekseju Navalnem enkrat kot o političnem zaporniku, drugič o županskem kandidatu.

Prisilil? Kdo vas je prisilil, da nas posiljujete z nekimi obskurnimi liki, ki imajo v Rusiji manj teže kot pri nas kak pojoči major? Urednik? Zakaj? Da bi se naši oblastniki bolj svetili?
Idi že enkrat!
Fernspaher
# 23.08.2013 ob 19:51
malidelnicar: bte glede vojske dva filmčka spodaj

http://www.youtube.com/watch?v=qdjHC-6KAQA

http://www.youtube.com/watch?v=-uNRPWLjhqU

če ne razumeš Rusko hebi ga pa samo glej, še vedno je zanimivo... sicer pa prvi je v tebi razumljivi Angleščini pa LP
malidelnicar
# 25.08.2013 ob 13:47
Fernspaher - popolnoma napačna interpretacija mojega teksta.
Btw. ogromno študiram zgodovino, tako da se ti ni ptrebno bati za moje znanje.

1. Pan-slavizem v klasičnem smislu je passe. Pri nas je problem, ker se ga povezuje s srbofilstvom ali rusofilstvom, noben pa ne razmišlja o kulturnih povezavah s Poljaki, Slovaki, Čehi, ki so nam (poleg Hrvatov seveda!!!) edini sorodni slovanski narodi. Če bi slovenske povezave korektno zastavili bi te obvezno morale priti v srednjeevropski kontekst - seveda pa potem tu razne "mati Rusije" in "bratje" Srbi odpadejo.
2. če se tako bojiš odnosa Zahoda do nas si prekleto nesamozavesten. Sam sem ogromno potoval po Zahodu in so imeli do mene korekten odnos. Medtem ko se je slovencem velikokrat dogajalo, da so jih hoteli nadmudriti ravno kakšni "bratski" narodi. Sicer pa je problem, ker vas veliko ne upošteva realnih geopoliičnih razmer in potreb našega gospodarstva.
3. Rusija je pomembna država, ampak kot sem že utemeljil: zaradi vzpona Kitajske in Indije ne more več doseči zenita, ki ga je imela pred letom 1990. Preprosto sem ti že citiral interne probleme, ki jih težijo in to jim je glavna ovira.
4. Kot je že dopisnik g. Stopar napisal v svojem članku: eno je formalnost, drugo pa so odnosi na terenu :=)
5. Glej odgovor pod točko 3 in moj prejšnji post.
6. Premalo poznaš zgodovino Ukrajine. Nisem govoril o sporu med Ukrajinsko grškokatoliško cerkvijo, temveč o sporu med obema PRAVOSLAVNIMA cerkvama (ukrajinsko in rusko), kar je nekaj novega, ker naj bi bili obe cerkvi do sedaj v idealnih odnosih, a očitno temu ni tako. V Ukrajini zadnja leta močno pridobivata predvsem grškokatoliška cerkev in ukrajinska pravoslavna cerkev. Predvsem prvo Ukrajinci vidijo kot stvariteljico ukrajinskega naroda in ukrajinske identitete v 19. stoletju. In ta cerkev zavzema mnogo večje območje kot le Galicija - sicer je duhovni sedež v Lvovu a sedaj patriarhalni sedež gradijo v Kijevu. Tudi druga pa se vedno bolj nacionalno zavedno krepi. Ukrajina se tako vedno bolj nagiba v smer pragmatične evropske nevtralnosti - zato tudi tisti škandal ko so v besedni zvezi Kyjiv Rus izpustili besedo 'Rus'. To je toliko bolj zanimivo z vidika, da novo usmeritev podpira baje prej rusofilski predsednik Janukovič, kar je zelo zanimivo.
primoz.trubar
# 24.08.2013 ob 10:23
.....meni se pa zdi, da si je Rusija v zadnjem času napram ostalim zahodnim državam v očeh ostalega sveta pridobila pozitivno podobo....vendar si tega zahodni skorumpirani politiki tega nočejo priznati....
Fernspaher
# 23.08.2013 ob 19:47
malidelnicar: nisem nek Rusofil ampak nekaj je treba razčistit 1. nihče ne govori da je Rusija naša mati, ampak nedvomo imamo kot Slovani več skupnega kot z naprimer z Anglosaksoni ali Germani (preberi si kaj od Pan-slavizma, veliko naših pesnikov in pisateljev je bilo Pan-Salvistov, med njimi tudi Prešeren)....2. glede ugodnosti Rusov do sloenije: lahko bi bilo veliko le teh, ampak odločitev naših politikov je bila da se bolj "združujemo" z Evropo kot z vzhodom, čeprav nas imajo v Bruslju še vedo za nekakšne južne cigane v istem kotu z Romuni (verjemi Rusi ne pozabljajo, kakršni smo bili mi do njih, in da smo jih že večkrat odhebali, metali polena pod noge itd....sami smo si krivi, ker smo se takrat odločili da bomo delali proti njim ker nam je EU in US tako rekla ( južni tok etc. etc)....3.dejstvo je da je Rusija s končnim razpadom enopolarnosti Amerike zopet velesila, še enkrat to je dejstvo pa če hočeš ali ne 4. še eno veliko dejstvo je da Rusko-Kitajski odnosi že dolgo niso bili tako dobri ko so sedaj (za prvi obisk si je Xi Jinpinga izbral ravno Moskvo) 5. da je Rusija B sila je naravnost smešno, nova Ruska modernizacija, nakupi do 2020 ti vzamejo sapo (zamenjava obrambnega Serdjukova za Šojguja je bila naravnost briljantna poteza Putina) 6. spor med Rusijo in Ukrajino: da bi razumel v čem je finta ti priporočam da se malo bolj pozanimaš o tej stvari ker se mi neda razlagat...Tudi Ukrajina ima svojo katoliško pokrajino imenovanoi Galicija preko katere EU in US "dreza" v Rusijo in Ruski del UK)....priporočam ti kakšno knjigo od Naročnicke preden ven butaš nesmisle
VemDaNeVem
# 23.08.2013 ob 19:33
rusi se na srečo s takimi glupostmi ne obremnjujejo. Od rusov zahtevajo brezhibno čisto obnašanje brez nikakršne napake, sam zahodni svet pa si privošči vse mogoče akte nasilja in zločinov nad civilnim (ne-zahodnim) prebivalstvom, vključno z množičnimi poboji in razkazovanjem mučenja in taborišč. To kaže na skrajno zahrbten in nepošten odnos, ki komaj čaka za trenutek šibkosti da izvede agresijo. In tega se na srečo rus zaveda, mi pa ne.
Ofinger
# 23.08.2013 ob 18:31
@asus
Tisti prvi del, o piscancih. Kje si pa to pobral?

Imaš na internetu posnetke tega in podobnih "umetniških" performansov Pussy riot / Voina. Greš v market in si tlačiš mrtvega piščanca v vagino - non plus ultra boja za emancipacijo.
no one
# 23.08.2013 ob 19:32
dejstvo je, da rusija izvaja tiranijo nad svojimi prebivalci, ZDA pa nad vsemi ostalimi.
long island
# 24.08.2013 ob 13:59
Dol z ruskim hegemonizmom!!!
ASUSfan
# 23.08.2013 ob 23:37
Rusija ima naravne surovine, ogromno kmetijskih povrsin in dovolj veliko populacijo da je lahko samozadostna. Kaj od tega imamo mi?
NoriPlanet
# 23.08.2013 ob 19:34
Rusov in Američanov se ne da nikakor primerjati. To je tako kot bi primerjal original z ponaredkom.
Ofinger
# 23.08.2013 ob 18:06
@asus
Problematika je predvsem v dejstvu, da se tradicionalizem mece naprej samo uradno, v zasebnem zivljenju pa veliko manj.

Kje je problem? V banko ne hodiš gol (vsaj v tem našem delu sveta); odstranili bi te, kazen bi plačal in/ali šel na pregled v psihiatrično kliniko. V tvojem domu pa ti tega nihče ne brani.
ASUSfan
# 23.08.2013 ob 17:59
ofinger.

Tisti prvi del, o piscancih. Kje si pa to pobral?
malidelnicar
# 23.08.2013 ob 18:15
ASUSfan - zanimiv komentar. Podpišem vse.
Mene dejansko recimo nekaj moti na tem portalu: prvi komentator je nekaj začel z mati Rusija in podobnimi blodnjami.
1. Začnimo že iz osnove, da ne vem zakaj bi za nas Rusija bila mati: ABSOLUTNO razumem, da je to za Srbe in tudi Rusi sami sebe dojemajo kot protektorje srbskega pravoslavja. Za Slovence pa se jim gladko jebe. Prvič nismo pravoslavci, drugič z nami so pragmatični in bodo z nami delali biznis (sicer trdi biznis BREZ ugodnosti kot pri Srbih - delam v firmi, ki posluje z Rusi in nekegih ugodnosti na podlagi "bratstva" tu NI, biznis je totalno 'hard') in tretjič nimajo nas za relevantne: tudi k ruski kapelici še nikoli niso poslali RES visokih predstavnikov države.
Seveda pa ne trdim, da iz pragmatičnosti ne bi smeli sodelovati z nami: nasprotno čim več keša moramo izvleči iz njih in POVEČATI naš izvoz v Rusijo. Tako bomo zaslužili denar. Le za to gre.
Niso pa oni naša mati: kot tudi niso mati za ostale srednjeevropske slovanske narode (povprašajte malce Čehe, Poljake, Slovake, tudi Hrvate).
2. Zmotno dojemanje Rusije kot neke velike velesile. Dopisnik in komentator pred mano je lepo povedal: Rusija si svoje veličine po propadu ni več uspela pridobiti in z vidika vzpona Indije in Kitajske si je verjetno nikoli več ne bo. Dejansko je znano, da na terenu s Kitajci Rusi nimajo ravno lepih odnosov. Dejansko so supersila B-kategorije, ki jih rešuje obsežen arzenal jedrskega orožja (nekaj takega kot npr. Pakistan).
3. Dojemanje Rusije v kontekstu novih Neuvrščenih. Zopet napaka. Rusi imajo sebe za preveč pomembne, da bi se podredili nekemu novemu gibanju Neuvrščenih, niti svoje zunanje politike NE VIDIJO v kontekstu multilareralizma ampak primarno iščejo svoj lastni interes: zato hitro lahko pride do konkretnih sporov s Kitajci na primer. Tukaj opažam, da večina bralcev portala ne pozna realpolitike v svetu, ki je pač ne moremo enačiti z nekimi teorijami zarote.
4. Moč in veličina Rusije. To je sporno področje. Rusija je še vedno ogromna država, vojaško močna, z ogromno naravnimi resursi in z veliko obdelovalne zemlje itd. Ima pa ogromne notranje težave. Vojaško nazaduje, znanstveno si ni opomogla od eksodusa znanstvenikov v devetdesetih, ima notarnje etnične probleme predvsem z muslimanskimi manjšinami, probleme s padajočo demografijo, alkoholizmom, odvisnostjo od drog in mafijo. Povečujejo se tudi trenja z nekaterimi tradicionalno rusofilskimi narodi: The Economist je npr. izpostavil spor med Ukrajino in Rusijo (spor med pravoslavnima cerkvama), kjer se celo nekdaj proruski ukrajinski predsednik Janukovič spogleduje z večjo nevtralnostjo Ukrajine in pragmatično držo napram EU. Imeli so hud spor so Ukrajinci ob praznovanju kneževine Kijevske Rusije izpustili drugo besedo: rekli so, da gre samo za Kijevsko kneževino.

Torej tega je veliko in želel bi si, da bi tu komentirali tisti, ki malce bolj poznamo svetovne razmere in smo malce bolj izobraženi v teh zadevah. Naivnost na tem področju naši državi ne bo pomagala - kvečjemu ji bo škodovala.
Andrej Stopar
link
Nespodobni kaos
47
24. julij 2015 ob 12:18 10. julija je državni zbor sprejel deklaracijo o zunanji politiki, ki med drugim med cilje naše države postavlja varnost, politično stabilnost v sosedstvu in Evropi ter urejene dvostranske odnose.
Več novic ...
Kolumne
link
Koliko je teh ur?
2
12. december 2017 ob 18:43 Ker ne priznavamo božične histerije pred božično histerijo, se vrnimo k realni politiki. Oziroma k običajnem življenju. In kaj je bolj realpolitičnega, kot pranje umazanega perila v tujini.
Več novic ...
Kazalo