Zakaj so konflikti izbruhnili ravno zdaj, je Putinova politika razkazovanje mišic ali resna grožnja, kaj se bo dogajalo do 16. marca, ko je razpisan referendum o odcepitvi Krima in kaj se bo dogajalo po tem? Foto: Reuters
Zakaj so konflikti izbruhnili ravno zdaj, je Putinova politika razkazovanje mišic ali resna grožnja, kaj se bo dogajalo do 16. marca, ko je razpisan referendum o odcepitvi Krima in kaj se bo dogajalo po tem? Foto: Reuters

Krka, Lek, Iskratel, Gorenje in še vrsta drugih podjetij brez panike, a vendarle napeto spremljajo, kako se bo razpletel položaj na za njih izjemno pomembnem trgu. Podjetja, ki poslujejo z Rusijo, lahko le spremljajo izjave ameriške in evropske politike na eni ter ruske na drugi strani o tem, kdo bo komu zamrznil premoženje. Od igre visoke politike pa je odvisnih več tisoč zaposlenih pri nas. Nemirno spijo direktorji naših papirnic in kemične industrije, ki jim predstavlja poceni surovino, brez katere ne morejo. V Slovenijo je velik del priteče iz Rusije preko nemirne Ukrajine.

Zato nas mora zelo zanimati, kaj se v Ukrajini dogaja, kakšna so ozadja in interesi velikih igralcev, kaj se bo v Ukrajini zgodilo.

V tokratni Tarči zato gostimo najboljše poznavalce te problematike. V živo se nam bo z zadnjimi informacijami iz Simferopola na Krimu oglasila naša ruska dopisnica Vlasta Jeseničnik. V Bruslju, kjer so se na izrednem vrhu danes sestali voditelji EU-ja, spremlja dogajanje dopisnica Erika Štular, o ameriških interesih na tem območju se bomo pogovarjali z ameriških dopisnikom Edom Žitnikom.

Zakaj so konflikti izbruhnili ravno zdaj, je Putinova politika razkazovanje mišic ali resna grožnja, kaj se bo dogajalo do 16. marca, ko je razpisan referendum o odcepitvi Krima in kaj se bo dogajalo po tem?

Odlični poznavalec ruske in ukrajinske politike, novinar RTV Slovenija Andrej Stopar, bo osvetlil ta vprašanja, z njim bosta v studiu tudi poznavalca vojaške tematike dr. Klemen Grošelj in nekdanji direktor Sove dr. Damir Črnčec. V Sloveniji živeči Ukrajinec Vitalij Osmačko si želi le, da bi bila Ukrajina neskorumpirana država, v kateri bi državljani lahko v miru živeli in delali. Je to sploh mogoče?

Vojna pa nedvomno že poteka na informacijskem polju. Zanesljivost informacij je majhna, ne le interpretacije položaja v Ukrajini ter razlogov za napetosti, celo znana dejstva so uporabljena na manipulativen način, uradne informacije o nekaterih ključnih dogodkih te krize niso zanesljive in so preverljivo lažne ali pretirane. Tudi tokrat je med prvimi žrtvami padla resnica. V Tarči boste videli nekaj nazornih primerov.

Nemirni vzhod je v Sloveniji odprl še notranjepolitično fronto, ko je zunanji minister Karl Erjavec nakazal, da bi lahko pri reševanju te krize sodelovala Slovenija. Kako si to predstavlja, bo obrazložil nocoj v Tarči, mnenje pa bo sopostavil tudi z dr. Dimitrijem Ruplom, ki kot sopodpisnik poziva Zbora za republiko zaradi te Erjavčeve pobude oziroma izjave zahteva njegov odstop.

Zgodba Ukrajine je nedvomno tudi naša zgodba, zgodba Evrope in njene prihodnosti. Zato ne zamudite nocojšnje Tarče.

Ukrajina bližje kot se zdi
Ukrajina bližje kot se zdi