Organizatorji ocenjujejo, da se je danes v zgodnjih jutranjih urah golega pretepa z blazinami, ki ga je Tunick naslovil Sleeping Beauties (Trnuljčice), udeležilo približno osemsto prostovoljcev.

Ameriški fotograf Spencer Tunick (1967) se je za fotografiranja in snemanja nagcev v javnosti lotil že davnega leta 1992. Prve instalacije so bile na javnih mestih v New Yorku in nato tudi drugod po Ameriki. Sprva se na njegove pobude ni odzvalo veliko ljudi, tako da je slikal gole posameznike ali manjše skupine. Po letu 1994 je začel delovati tudi zunaj ZDA in do danes organiziral že okoli 80 instalacij po vsem svetu.

Kam spada golota?
S fotografijami golih ljudi na javnih mestih želi Tunick spremeniti tradicionalne poglede na goloto in zasebnost, pa tudi ideje o umetnosti v javnem prostoru. Čeprav je pri fotografiranju res mogoče čutiti čutni naboj, pa ne gre za seksualno izkušnjo, je o slikanju velikega števila golih ljudi povedal Tunick. Večino instalacij je posnel na javnih mestih po vsem svetu, nekatere pa tudi v naravi ali na plažah. Udeležence skuša vedno namestiti v takšen položaj, da se čim bolj zlijejo s podobo pokrajine. Kadar se na instalaciji zbere veliko število ljudi, pride golota veliko manj do izraza, saj se telesa, postavljena tesno drug ob drugega, zdijo že malce abstraktna.

Svojevrsten stranski učinek umetniškega projekta je ob spreminjanju tradicionalnih pogledov tudi nov odnos posameznikov do golote. Udeleženci, ki premagajo strah in predsodke ter v javnosti odvržejo obleko, so lahko zelo srečni, saj so opravili s svojimi strahovi, trdi fotograf, ki so ga zaradi fotografiranja ženske, ki mu je gola pozirala na vrhu božične jelke v Rockerfellerjevem centru v Manhattnu, nekoč že aretirali.