Sodišče to odločitev sprejelo na podlagi navedb družbe BŠP, vezanih na obravnavo hrupa v času gradnje, in potek upravnega postopka, je za STA pojasnila Maja Štefula iz te družbe.

BŠP je na poziv Arsa vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja dopolnil in oddal prejšnji teden. Vloga je dopolnjena v delu, ki se nanaša na gradnjo in vplive na okolje, ki jih gradnja povzroča, predvsem na področje hrupa v času gradnje.

Dokazali so, da mejnih vrednosti za hrup za tretjo stopnjo varstva pred hrupom med gradnjo ne bodo presegli, čeprav ministrstvo za okolje in prostor ni sprejelo dolgo obljubljene uredbe, ki bo uredila obratovanje gradbišč.

V predhodno oddanem poročilu o vplivih na okolje je bil predviden skupen čas gradnje 52 mesecev, gradbišče pa naj bi dnevno obratovalo po deset ur pet dni v tednu, je še pojasnila Štefula.

Za torkovo izdajo časopisa Delo so na Arsu pojasnili, da je njihova odločba padla, ker je sodišče razsodilo, da je Arso kršil zakon o upravnem postopku, saj investitorja niso seznanili z vlogami stranskih udeležencev. Sodišče je zato odločbo Arsa odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Dopolnjena vloga še ni bila obravnavana
Pojasnili so še, da so jim naložili, da odpravijo ugotovljene kršitve, kar pomeni, da morajo poslati investitorju zadnje navedbe stranskih udeležencev iz septembra 2014 in ga povabiti, da se do njih opredeli, kar so po poročanju časopisa že storili. Dopolnjene vloge družbe BŠP pa še niso obravnavali.

Pred slabima dvema letoma so na ministrstvu za okolje in prostor že pripravili spremembe uredbe o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju, s katerimi bi zvišali meje dovoljenega hrupa na gradbiščih, vendar je osnutek naletel na negativne odzive.

Lani so naročili nove strokovne podlage in pripravili osnutek nove uredbe o zmanjševanju hrupa zaradi izvajanja gradbenih del, vendar tudi ta v okviru medresorskega usklajevanja pristojnih nosilcev gradbene zakonodaje ni bil sprejet z odobravanjem.

Gradbeno dovoljenje le ena od ovir
Pridobitev okoljevarstvenega soglasja pa je le ena od dveh velikih ovir na poti do gradbenega dovoljenja. Druga je zemljišče med stadionom in Fondovimi bloki, ki ga je občina vložila v projekt in za katero že od konca leta 2009 teče postopek na sodišču. V njem naj bi odločili, ali je zemljišče res last občine in ali gre za pripadajoče zemljišče, kot trdijo stanovalci Fondovih blokov. Kdaj bo postopek končan, Štefula, kot je dejala za STA, ne more napovedati.

Za ta mesec pa po pisanju Dela napovedujejo objavo novega dokumenta, in kot so še pojasnili za časopis, je bil pripravljen nov osnutek predloga spremembe uredbe in poslan v presojo pristojnim organom.

O problematiki Plečnikovega stadiona so se pogovarjali tudi v oddaji Panoptikum (19. maj 2016).