Klavdij Palčič je mednarodno uveljavljeni slikar, ilustrator, scenograf in kostumograf, ki je desetletje odločilnega časa za Slovence v Italiji tudi vodil krovno Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Foto: Mednarodna likovna delavnica Piran
Klavdij Palčič je mednarodno uveljavljeni slikar, ilustrator, scenograf in kostumograf, ki je desetletje odločilnega časa za Slovence v Italiji tudi vodil krovno Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Foto: Mednarodna likovna delavnica Piran

Palčičeva umetnost ni le evokativna, še manj pripovedna: je umetnost, v kateri abstraktna in figurativna govorica tekmujeta za prevlado v izražanju, ki pa ostaja v dialektičnem prekrivanju potez, risbe in barv vedno in namenoma pomensko nedorečena.

Franca Marri, italijanska umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka
Palčičeva naslovnica knjige V Kamen, v vodo
Klavdij Palčič je ilustriral tudi knjigo pesmi Marka Kravosa, naslovljeno V Kamen, v vodo. Foto: Mladinska knjiga

Za njegova likovna dela je značilna vehementna, čustveno podložena in barvno razgibana govorica, v središčni legi njegovih slik je pogosto človek. Palčič sodi med sodobne avtorje, ki radi posegajo tudi po neslikarskih materialih in izvirnih ustvarjalnih postopkih.

Klavdij Palčič se je rodil leta 1940 v Trstu. Po maturi na tamkajšnjem znanstvenem liceju je sprva nameraval študirati politične vede, vendar se je odločil za likovno ustvarjanje in se vpisal na umetnostni licej v Benetkah, kjer je leta 1964 tudi diplomiral.

Vezanost na Sredozemlje
Pozneje je poučeval likovno vzgojo in umetnostno zgodovino na srednjih šolah v Trstu in Gorici. V 60. letih je bil član tržaške skupine umetnikov Raccordosei - Arte Viva, v 70. letih pa je ustanovil in več let vodil grafični atelje. Za svoj bogati opus je prejel vrsto nagrad in priznanj v Sloveniji in tujini, med drugim leta 1984 nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo in scenografijo.

Palčič v okviru svojega likovnega delovanja posega na različna področja te veje umetnosti. Kot scenograf in kostumograf pa je sodeloval z gledališči, kot so Slovensko stalno gledališče v Trstu, operno gledališče Verdi v Trstu, La Fenice v Benetkah, Mestno gledališče ljubljansko in ljubljanska Drama ter Wienner Festwohen na Dunaju.

O njegovi vezanosti na Sredozemlje je likovni kritik Iztok Premrov zapisal: "Od tod silna čustva, temperamentne in razgibane podobe, od tod močne, odprte barve, od tod svetloba in napetost, od tod poudarjena erotika, a tudi kontemplacija. Kontrasti so nekaj samosvojega in povsem normalnega za Palčičeve slike, na katerih največkrat lebdeče človeško telo v neopredeljenem, skorajda abstraktnem prostoru išče svoj pravi jaz."

Ob razstavi njegovih slik v Kranju pa je umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj zapisala, da se skozi mitološke naslove njegovih del "zrcalijo nekatera brezčasna družbena vprašanja, nekatere teme pa so bolj lastne sodobnemu času, kot sta denimo sociološki ali ekološki vidik, ki ju Palčič skozi inovativne likovne raziskave interpretira v svojih delih".

"Biti to, kar si"
Pred petimi leti, ob umetnikovem 70. rojstnem dnevu, je nastal dokumentarni film, v katerem poleg Klavdija Palčiča in njegovih dveh vnukov sodeluje tudi več umetnikovih sopotnikov in poznavalcev njegovega dela iz Italije in Slovenije. Film je pripravila novinarka Mirjam Muženič, dopisnica RTV Slovenija iz Trsta, nastal pa je v produkciji Regionalnega RTV centra Koper - Capodistria. "Biti to, kar si," pa so sklepne besede umetnika v filmu, s katerimi so ga tudi naslovili.

Palčičeva umetnost ni le evokativna, še manj pripovedna: je umetnost, v kateri abstraktna in figurativna govorica tekmujeta za prevlado v izražanju, ki pa ostaja v dialektičnem prekrivanju potez, risbe in barv vedno in namenoma pomensko nedorečena.

Franca Marri, italijanska umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka