Bauhausov logotip, ki ga je leta 1922 oblikoval Oskar Schlemmer. Foto: Wikipedia
Bauhausov logotip, ki ga je leta 1922 oblikoval Oskar Schlemmer. Foto: Wikipedia

Težave z načrtovanimi deli so se vlekle že dve desetletji, zdaj pa so se končno dogovorili, da bosta država in mesto krila vsak polovico, kar je določeno v pogodbi, ki sta jo podpisala ministrica za kulturo Monika Grütters in župan Berlina Michael Müller.

Po poročanju nemških medijev bodo za obnovo zgradbe, ki jo je zasnoval Walter Gropius (njegove načrte so zelo predelali, pri čemer je eno glavnih vlog odigral tudi Hrvat Alex Cvijanovič, ki je bil tesen Gropiusov sodelavec), ki je pod varstvom kulturne dediščine, namenili 25,1 milijona evrov, za širitev pa 34,7 milijona evrov. Obe strani sta se v pogodbi zavezali, da zagotovita vsaka po 28,1 milijona evrov. Ob tem so objavili še arhitekturni razpis za obnovo in prizidek, ki bo namenjen izključno razstavam.

Pod pritiskom 100. obletnice
Bil je tudi že skrajni čas, saj se namreč čez štiri leta obeta jubilejna 100. obletnica ustanovitve Bauhausa, osrednje umetniške in arhitekturne šole 20. stoletja, vendar Berlin žal ne bo ujel tega termina v novem sijaju. Šele oktobra letos bodo znani rezultati arhitekturnega razpisa, prve spremembe na zgradbi bi naj bile vidne šele v jubilejnem letu, dejanski konec pa je načrtovan za leto 2021.

Vendar Berlin ni edini zamudnik, saj tudi Bauhausov sklad v Dessauu in Bauhausov muzej v Weimarju zamujata s svojimi načrtovanimi novogradnjami.

Kritiki izpostavljajo še, da bodo v Weimarju na novo gradili, čeprav tamkajšnji nekdanji okrožni center, ki so ga zgradili za potrebe nacionalsocialističnega sistema, razpolaga s 40 tisoč kvadratnimi metri in bi bil povsem primeren za muzej. V Dessauu pa se bo tudi gradil muzej, pri katerem je sporna izbira lokacije deželnega ministra za kulturo Stefana Dorgerloha, ki ji oporeka tako rekoč celotna stroka.

Ne le funkcionalistična arhitektura in oblikovanje
Umetniška šola Bauhaus je bila ustanovljena 1. aprila 1919, moderna arhitektura in oblikovanje pa sta danes neločljivo povezana s to tradicijo. Na začetku 20. stoletja je radikalno spremenil svet arhitekture kot tudi uporabnega oblikovanja in vizualne umetnosti. Mesta preteklega in aktualnega ne bi bila videti, kakor so, če ne bi bilo Walterja Gropiusa in njegove umetniške šole v Weimarju, Dessauu in Berlinu.