Obeležje v opomin na holokavst, ki ga tvori 2.711 betonskih blokov, so v nemški prestolnici odprli leta 2005. Foto: EPA
Obeležje v opomin na holokavst, ki ga tvori 2.711 betonskih blokov, so v nemški prestolnici odprli leta 2005. Foto: EPA

Shahak Shapira se je za ta umik odločil po tednu dni, njegova tiskovna predstavnica pa je potrdila, da fotografij njegove akcije Yolocaust ni več na spletu. Kot piše na še zmeraj obstoječi spletni strani yolocaust.de, jo je v tednu dni obiskalo več kot 2,5 milijona ljudi. Yolocaust je skovanka iz YOLO, okrajšave za You only live once, se pravi Samo enkrat se živi, in besede holokavst.

Čemu se je sploh odločil za to akcijo?
V Izraelu rojeni Shapira je uporabil fotografije obiskovalcev obeležja, na katerih so ti radostno pozirali in jih nato objavili na Facebooku, Instagramu, Tinderju ali Grindrju. Umetnik je uporabil fotografije 12 večinoma mladih turistov. Raziskovanje komemoratívne kulture pa je tisto, kar ga je zanimalo, beremo na njegovi strani.

Tako je Shapira fotografije spremenil na način, da so se ob drsenju z miško čez fotografijo, portretiranci pojavili na fotografijah, ki so nastale v nacističnih koncentracijskih taboriščih in je na njih mogoče videti trupla umorjenih v holokavstu.

Tako kritike kot hvala projekta
"Ta projekt posvečam svojemu najljubšemu neonacistu, Björnu Höckeju," je za nemško televizijo RBB povedal Shapira. Höcke je namreč eden pomembnejših članov skrajnodesničarske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je berlinsko obeležje v opomin na holokavst nekoč opisal kot obeležje sramote. Velja omeniti, da si je avtor dotičnega obeležja arhitekt Peter Eisenman tega sicer zamislil tako, da bi se obiskovalci sprehodili med betonskimi bloki, ki ga sestavljajo. Ekstatičnega poziranja si najbrž res niso obetali.

Shapira je na svoji strani zapisal še, da je njegov projekt dejansko dosegel vseh 12 ljudi, katerih slike je uporabil, in da so jih skoraj vsi že umaknili in se opravičili za svoje početje. Zapisal je še, da je bil poleg kritik deležen prav tako številnih pohval, nekatere med njimi so izrazili tudi raziskovalci holokavsta, pa tudi ljudje, ki so izgubili svoje bližnje v holokavstu.