Drugo
()
Kazimi Malevič: Črni kvadrat
Slikar Malevič je pomemben za celoten razvoj sodobne umetnosti in teoretske misli. Njegovo ikonično platno Črni kvadrat je eno ključnih mejnikov likovne umetnosti. Foto: EPA
Kazimir Malevič
Kazimir Malevič, Avtoportret, 1917. Foto: EPA
       Umetnost lahko napreduje brez nas in se razvija zaradi same umetnosti, ne glede na užitek, ki nam ga daje. Umetnost nas ne potrebuje, v bistvu nas ni nikoli potrebovala, odkar je sonce prvič posijalo na nebu.       
 Kazimir Malević
Kazimir Malevič
Na simpoziju se bodo med drugim posvetili tudi temu, kako je Malevičevo delo vplivalo na druge umetniike 20. stoletja. Foto: EPA
Dragan Živadinov
Umetniški del simpozija prinaša med drugim info-akcijo Dragana Živadinova, ki bo v nedeljo tudi vodil po stalni zbirki Moderne galerije. Foto: BoBo

Dodaj v

Še enkrat z ničle – dvodnevni simpozij o Maleviču in njegovem svetu brezpredmetnosti

Ob 140-letnici umetnikovega rojstva
18. maj 2018 ob 16:02
Ljubljana - MMC RTV SLO

Februarja je minilo 140 let od rojstva enega najpomembnejših likovnikov in teoretikov 20. stoletja. Dediščina dela Kazimirja Maleviča je velikanska, k njemu se več kot stoletje ozirajo številni umetniki in misleci, z več predavanji in paneli pa se mu te dni posvečajo tudi na znanstvenem simpoziju v prostorih Osmo/za v Ljubljani.

Dvodnevni simpozij Svet kot brezpredmetnost je ob obletnici Malevičevega rojstva pripravilo več organizatorjev, poteka pa na temo Nič. Simpozij bo poleg dnevnega znanstveno-teoretičnega dela zaznamoval še večerni umetniški program.

O Maleviču bodo spregovorili številni slovenski in tuji predavatelji, med katerimi bodo teoretiki, kulturologi, filozofi, komparativisti, umetniki in literati. Poleg predstavitev referatov, vezanih na temo Nič, so na programu še paneli Supraslike, Sodobnost in Kozmos. V njih se bodo poleg Malevičevih umetniških del dotaknili tudi njegovih teoretskih tekstov.


Malevič je izdal dva manifesta o brezpredmetnosti - prvi je izšel leta 1922 z naslovom Suprematizem - Svet kot brezpredmetnost ali večno mirovanje, v njem pa je Malevič pojasnil idejo, ki stoji za umetnostjo suprematizma. Po besedah Kristine Pranjić se je postavil za izničevanje idej in za brezpredmetnost, ki se bori proti teleološkim dejavnostim človeka, ki prinašajo dobro ali popolnost šele v prihodnosti, do katere človek nikoli ne prispe. Pri Maleviču so to religija, znanost in tehnologija. Njegov drugi zapis Svet kot brezpredmetnost je izšel leta 1927.

Prvi panel, naslovljen Nič, je vezan na ideje ruskih futuristov in avantgardistov z začetka 20. stoletja, ki so želeli premagovati svet, kot ga poznamo, in naravo z umetnostjo ter vse začeti od ničle. Med drugim je beseda tekla o principu ekonomije v suprematizmu (Kornelija Ičin) ter o objektu (po) brezpredmetnosti (Marko Jenko).

Kulturno svinjanje in prenasičenost informacij
Prvi sklop referatov je sklenil Miha Javornik s temo Čistka kultur? Seveda. Tako kot njihovo svinjanje. Danes je spomnil, da v tem času mineva približno 100 let, odkar so ruski avantgardisti začutili prenasičenost simbolnih informacij. Po njegovih besedah se je prav tedaj začelo kulturno svinjanje, ki je bilo vezano na tehnološki razvoj. Tej prenasičenosti informacij pa smo še kako podvrženi danes. Javorniku se zdi zanimivo, da je že Malevič v svojem času odkril, da se morajo ljudje umiriti v sebi in si vzeti čas zase.

Upodabljanje neupodobljivega
Panel Supraslike bo razkril, kako lahko v Malevičevih slikah vidimo nekaj, kar gre onkraj racionalno spoznavnega. Kustosinja in kritičarka Dunja Kukovec je pripravila prispevek Kvantna paradigma in njen spiritualni odsev, umetnik in komparativist Iztok Osojnik pa bo predaval na temo Zapiski o brezpredmetnosti na ozadju kaosa in sintropičnosti nekega neuspeha.

Od Maleviča do Irwinov
Tretji panel se bo osredotočal na to, kako je Malevič vplival na vrsto sodobnih umetnikov. Umetnica in filozofinja Lela Angela Mršek Bajda se bo posvetila teoriji avantgarde in skušala predstaviti drugačen vpogled v umetniško prakso NSK-ja ter Irwinov. Teoretski del bo sklenil panel Kozmos, v navezavi z zanimanjem ruske avantgarde zanj. Malevič je na koncu ustvarjanja prešel v arhitekturno fazo in je ustvarjal t. i. arhitektone – nove monolitne arhitekture za vesolje.

Med premišljevalci tega dela bosta performativni filozof, pisatelj in prevajalec Bojan Anđelković (Skrivnost Črnega kvadrata: obrnjena perspektiva) ter Miha Turšič, soustanovitelj Ksevta in Waag Society, ki bo spregovoril o Malevičevem suprematizemu v središču sodobne kozmonavtike.

Prvi večer posvečen poeziji in zvoku, drugi Živadinovi info-akciji
Oba dneva bo sklenil umetniški program. Nocoj ob 20.00 bosta na večeru poezije in zvoka nastopila pesnik ter umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj ter intermedijska umetnica Robertina Šebjanič. Sobotno dogajanje se bo sklenilo z info-akcijo Dragana Živadinova, ki ga od nekdaj navdihujeta ruska umetnost in logika. Živadinov bo v nedeljo zjutraj ob 11. uri prevzel še javno vodstvo po umetniški zbirki Moderne galerije.

Malevič je vse svoje življenje ustvarjal tako, da se bo o njem govorilo, razlaga vodja simpozija Kristina Pranjić z oddelka za slavistiko ljubljanske filozofske fakultete. V ta namen je potvarjal različne podatke in letnice nastanka slik, da bi njegovo prelomno likovno delo spremljala še starejša datacija. Spremenil je tudi podatke svojega rojstva, zato v resnici ni znano, katerega leta se je rodil, najverjetneje pa okoli leta 1878.

Organizatorji simpozija so Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Filološka fakulteta Univerze v Beogradu, Konzorcij Osmo/za, v katerega so združeni Zavod Delak, Zavod Projekt Atol in Društvo Ljudmila, ter Zavod Radio Študent, ki bo poskrbel, da si bo mogoče nekatera predavanja v živo ogledati prek spleta. Kot častni gostje simpozija so omenjeni kozmonavt in akademik Juri Baturin, kulturna diplomatka iz Zvezdnega mesta Irina Sokolova ter Dmitrij Dragun, podpredsednik Ruske akademije K. E. Ciolkovskega.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo