Simpozij želi opozoriti na nematerialno plat literature, na katero se v času razmaha porabniške kulture pogosto pozablja. Foto: MMC RTV SLO
Simpozij želi opozoriti na nematerialno plat literature, na katero se v času razmaha porabniške kulture pogosto pozablja. Foto: MMC RTV SLO
Ste naklonjeni slovenskim avtorjem ali raje posegate po tuji literaturi? Foto: MMC RTV SLO

V Ljubljani se je začel 29. mednarodni znanstveni simpozij Obdobja na temo Sodobna slovenska književnost (1980-2010). Kot je dejal prorektor Univerze v Ljubljani Aleš Valič, so se udeleženci s tem, ko so za raziskovanje izbrali literarno ustvarjanje zadnjih treh desetletij, verjetno lotili najzahtevnejše naloge na področju literature.

"Po zraku brni" od misli o literaturi
Kot je v pozdravnem nagovoru še dejal Valič, 30 let v človeški zgodovini sicer ni dolgo obdobje in ne pomeni veliko, včasih pa se lahko izkaže, da je tudi krajši čas pomemben in odločilen. Sicer pa si želi, da bi v Zbornični dvorani Univerze še večkrat tako "brnelo po zraku" od humanističnih misli o literaturi in podobnih rečeh ter da bi se ta duh razširil vsaj po Ljubljani, če že ne do meja domovine.

Predsednica simpozija Alojzija Zupan Sosič je izpostavila, da se danes, ko je "brezvestna svoboda trgovine spremenila književnost le še v blago za prodajo", le-ta proučuje predvsem skozi mikroskop profita, ob tem pa smo po njenem prepričanju pozabili na nematerialno plat literature, na katero bo opozoril simpozij.

Slovenščina na 35 univerzah po svetu
Prodekan filozofske fakultete Andrej Černe je poudaril, da pestro in razvejano delo ter mednarodna razsežnost Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofsko fakulteto v Ljubljani umeščata na svetovni zemljevid. Kot je dejal, je kar na 35 univerzah po svetu in skoraj v vseh evropskih državah slovenščina vključena v študijske programe, kakovost programov centra pa se kaže tudi v številnih evropskih priznanjih.

Tudi po besedah predstojnice oddelka za slovenistiko filozofske fakultete Erike Kržišnik so si sodelujoči na simpoziju zastavili težko nalogo - sistematizirati in morda celo ovrednotiti nekaj, kar je tako raznoliko in poleg tega še tako bližnje, da je lahko samo mozaično. Kot je še dejala, pa je po drugi strani prav tako srečanje, "s tako široko udeležbo človeške pameti", edina možnost, da se to poskuša narediti.

Predstojnik centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Marko Stabej pa je izrazil veselje, da je simpozij prostor za temeljito kritično razpravo tudi o slovenističnih tematikah v mednarodnem okviru, saj takih priložnosti ni veliko.

Na tridnevnem simpoziju, ki poteka v prostorih Univerze Ljubljana, sodeluje več kot 60 udeležencev iz devetih držav - Slovenije, Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Makedonije, Poljske, Rusije in Ukrajine. Ti se bodo posvetili pomenu in vlogi književnosti v družbenem in kulturnem kontekstu, nacionalni jezikovni in literarni identiteti v okviru drugih identitet, stičnosti literature z drugimi umetnostmi, denimo, slikarstvom in filmom, različnim zvrstem, vrstam in žanrom v slovenski književnosti ter njihovi hibridnosti in prevajanju slovenske književnosti in njenem pomenu v kontekstu drugih literatur.

Simpozij organizira Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.