Prihodnje leto naj bi pokopališče, ki je vpisano v register narodne kulturne dediščine, le začeli preurejati v spominski park. Projekt ureditve pokopališča v spominski park je trenutno v fazi zaključevanja projektne dokumentacije. "Postopek javnega naročila za izvedbo del je predviden takoj na začetku prihodnjega leta," so za STA povedali na ptujski občini, kjer upajo tudi na evropska sredstva.

Večina grobov bo ohranjenih
"Veliko večino, več kot osemsto, grobov bomo v izvirni ali v malo spremenjeni obliki ohranili. Štiristo grobov bo umaknjenih, vendar bodo vsi, ki so tukaj pokopani, navedeni na mestih, tako da se bo vedelo, kdo je v tem prihodnjem spominskem parku pokopan," je za TV Maribor povedala vodja kabineta župana Mestne občine Ptuj Simona Kašman. Dodala je še, da je bilo staro pokopališče že dalj časa nekakšna črna točka mesta, zato "so svetniki letos končno v mestni proračun uvrstili prvih 15.000 evrov za namen priprave dokumentacije, idejne zasnove in projekta za izvedbo".

Že več let opredeljeno kot spominski park
Sicer je staro mestno pokopališče, ki leži južno od Volkmerjeve ceste, zaraščeno, čeprav je območje že vrsto let opredeljeno kot spominski park. Močno načet je zid okoli pokopališča, nagrobniki, spomeniki, plastike in plošče so pogosta tarča vandalizma in zaradi tega poškodovani ali celo uničeni. "Velik delež grobov kaže znake rednih obiskov skrbnikov in vzdrževanja. Prav zato in zaradi same pietete do pokopanih na tem območju je nujno celoten park estetsko urediti," pojasnjujejo na občini.

Skrb tudi za 180 let stare paciprese in kleke
Uredili bodo tudi spominsko ploščad s kostnico za shranjevanje morebitnih posmrtnih ostankov in digitalnim zaslonom, ohranili in dodali peščene poti ter uredili več prostorov s klopmi. Pozornosti bo deležno tudi zelenje, saj na pokopališču raste več kot 200 dreves in grmovnic, starih tudi 180 let.

"Gre za rastline, ki so zmeraj označevale prostore mrtvih. V Sredozemlju so to na primer ciprese, ki jih sadijo na pokopališčih ali ob kapelah. Pri nas, kjer je podnebje manj ugodno, pa na teh mestih najdemo predvsem paciprese in kleke," je za TV Maribor pojasnila krajinska arhitektka Tanja Simonič Korošak.

V okviru prenove nameravajo med drugim pomladiti rastlinje, obnoviti poti, zidove in zelene površine, postaviti ploščad s pomembnejšimi spomeniki. Načrtovana je tudi postavitev novih ograj na robovih, s čimer bo mogoče zapiranje parka ponoči.