Da je minister odgovoren za to sramoto, je prepričan vodja opozicijske Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, a Bondi odgovornost odločno zavrača, češ da so pozivi k odstopu še en poskus slabitve vlade Silvia Berlusconija.
Hiša, v kateri so se nekoč zbirali in urili gladiatorji, preden so se odpravili v bližnji amfiteater, se je porušila konec preteklega tedna in po dolgoletnem opozarjanju številnih arheologov, zgodovinarjev in drugih, s tem pa se je dokončno razkril mačehovski odnos države do kulturne dediščine v Italiji. Vsakič znova se pojavljajo opozorila, da dediščina zaradi varčevalnih ukrepov propada, največkrat prav v povezavi z znamenitim antičnim naseljem, ki se je do današnjih dni ohranil zaradi izbruha bližnjega vulkana Vezuv leta 79 n. št. Ostanke, ki so sijajen spomenik urbanistične zasnove antičnih mest, bivališč antičnega prebivalstva ter slikarske in kiparske umetnosti, vsako leto obišče dva in pol milijona obiskovalcev, ki med sprehodom zgroženi odkrivajo slabo stanje tega edinstvenega antičnega spomenika.

Zaradi zmanjševanja sredstev za kulturo so po napovedih BBC-ja stavko že napovedali zaposleni v muzejih in drugih kulturnih ustanovah.
Neznano stanje stenske poslikave
Hiša gladiatorjev je bila v lasti Marka Lukrecija Fronta, ki je svoje zmage v bitkah in ljubezni ovekovečil na stenskih poslikavah. Italijanski minister za kulturo je po zrušenju povedal, da se je del stenske poslikave morda ohranil oziroma jo bodo strokovnjaki verjetno lahko vsaj delno rešili pred tem, da jih izgubimo za vedno.
"Težave v Pompejih, pa tudi v velikem delu naše kulturne dediščine obstajajo že več let, ne da bi jih kdo ustrezno rešil ali uvedel učinkovito strategijo," se zagovarja Bondi. Odgovornost za porušenje antične hiše sam pripisuje tamkajšnjim oblastem in ne krčenju proračunskih sredstev za kulturo.
Sramota Italije
Porušeno stavbo so našli kuratorji, ki so prišli zjutraj odpret območje za obiskovalce. Ker je bila delno prenovljena po škodi, storjeni med drugo svetovno vojno, stavbe niso pripisovali med tiste, ki jim grozi zrušenje. Domnevajo, da bi stavbo lahko destabiliziralo močno deževje.
Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je dogodek oznanil kot 'sramoto Italije'. Po besedah vodje izkopavanj Antonia Varoneja skušajo rešiti in ohraniti zadnje ohranjene fragmente stavbe.
Pravzaprav stavba običajno ni odprta za javnost, ampak so lahko obiskovalci vanjo pogledali le od zunaj. 'Najpomembnejše arheološko najdišče na svetu', ki so ga odkrili v 18. stoletju, je po besedah predsednika Narodnega združenja arheologov Tsaa Cevolija doživela 'nepopravljivo škodo'. Pred dvema letoma so sicer omogočili dodatna sredstva in načrte za konzerviranje, ampak so kritiki pogosto opozarjali na slabo uresničevanje načrtov.