Pred "sodobno pravljico" o usodni ženski (Gemma Aterton) je na odru Linhartove dvorane na slovesnosti ob odprtju nastopil Oliver Mlakar. Njegovo nekdaj legendarno Kvizkoteko je za potrebe Liffa zamenjala Lifoteka, z Mlakarjevo pomočjo pa je občinstvo ugibalo, za katerim zamaskirancem se skriva programski direktor Liffa Simon Popek, ki je uradno odprl 21. izdajo festivala.
To je storil že četrtič (pred njim je to delo opravljala Jelka Stergel), ob tem pa se hudomušno razgovoril o svojem najljubšem filmskem citatu, značilnostih programskega direktorja in koliko filmov si mora ogledati na leto. Pred otvoritvenim filmom je dodal še, da zdaj, ko je festival polnoleten tudi po mednarodnih merilih, "ni več zafrkancije".
Odprtja festivala sta se, poleg številnih znanih osebnosti iz sveta filma, udeležila ministrica za kulturo Majda Širca in minister za šolstvo in šport Igor Lukšič.
Festival bo do 21. novembra ljubiteljem nekomercialnega filma v različnih vsebinskih sekcijah ponudil več kot 100 filmskih poslastic.
Poleg ustaljenih sekcij, kot so Perspektive, Predpremiere, Kralji in kraljice, Ekstravaganca, Posvečeno in Svet na kratko, bo letos na Liffu prvič tudi nova, poimenovana Kino-Integral.
Programski direktor Popek je v sekcijo uvrstil sodobne kratke eksperimentalne filme, za katere med obiskovalci Liffa vlada veliko zanimanje (v predprodaji je bilo sicer vsega skupaj kupljenih kar 27.000 vstopnic).
Za osrednjo nagrado festivala, vodomca, se bo v sekciji Perspektive potegovalo deset filmov, končno odločitev o zmagovalcu pa bo podala mednarodna žirija. Svojega najljubšega bo lahko med filmi, ki še nimajo zagotovljene distribucije, izbralo tudi občinstvo, toda Popek si, kot vsako leto, tudi tokrat ne upa napovedovati zmagovalca; občinstvo Liffa s svojim filmskim okusom namreč rado preseneti.
Med občinstvom največ zanimanja vzbudi sekcija Predpremiere, v katero so se uvrstili tudi filmi Ču do vi to mehiškega "wunderkinda" Alejandra Gonzáleza Iñárrituja, Kako sem preživel to poletje Alekseja Popogrebskega, ki je pravkar zmagal na londonskem filmskem festivalu, Lurd Jessice Hausner, Ondine Neila Jordana, dobitnika zlate palme v Cannesu Stric Boonmee se spominja Apichatponga Weerasethakula in v Benetkah premierno predvajani Tam nekje Sofie Coppola.
Liffovski gostje - včasih po krivici spregledani
Liffe bodo tudi letos obiskali številni gosti, ki sicer morda ne dosegajo svetovne priljubljenosti hollywoodskih zvezd, so pa zato toliko bolj cenjeni med malo bolj poglobljenimi poznavalci sedme umetnosti. Na Liffu med drugim pričakujejo Cira Guerro, režiserja filma Potovanje vetra, prišel bo razvpiti Filipinec Brillante Mendoza - njegovi filmi se bodo vrteli v sekciji Posvečeno - režiserka Sarah Leonor-Petit bo predstavila svoj film Ljubimca na begu, Srđan Karanović bo z igralko Ivo Krajnc spregovoril o filmu Besa, o filmu Oča bo občinstvu spregovoril Vlado Škafar.
Ko se zasičite filmov
Da Liffe ne pomeni le gledanja filmov v kinodvoranah, dokazuje tudi spremljevalni program. Proti toku nosijo naslov dogodki, ki reflektirajo film: od konference z mednarodno udeležbo "o kritikih, nasprotnikih, konformistih, pridruženih, upornikih in drugih provokatorjih" do predavanja Zgodbe o preživetju filmske kritičarke nizozemske filozofinje in poznavalke filma Dane Linnsen. Ta bo v svojem predavanju izhajala iz kritiškega postopka podeljevanja filmskih zvezdic in iz tega, kako jih sabotirati. Obeta se tudi okrogla miza na temo Art kinematografija v Sloveniji, Jaka Repanšek pa je svoje predavanje naslovil Urejanje in zagotavljanje pravic ustvarjalcev sodobnega filma.
Medtem, ko čakate na začetek projekcije
V prvem preddverju CD bo na ogled razstava Zarota molka - film in fotografija, ki bo ponudila vpogled v delo filmarjev in fotografov pri filmih Na papirnatih avionih, Stari most, O ljubezenskih veščinah ali film s 14441 sličicami, Umetni raj, Odhod od maše v Ljutomeru, Na domačem dvorišču in Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk. Drugo preddverje CD bo zapolnila razstava filmskih plakatov Metropolis, Zadnji mož, Faust, Dr. Mabuse, Nibelungi in drugih iz slovitega berlinskega studia UFA, ki so nastali med letoma 1918 in 1943.
Ljubljanski Kolosej izpadel, mariborski ostaja
Festival bodo lahko spremljali tudi v Mariboru, v tamkajšnjem Koloseju v dvorani 5, ki je sicer posebnost Liffa. Kolosej se namreč pred leti v Ljubljani v sklopu Liffa ni izkazal za primerno pribežališče ljubiteljev največkrat nekomercialnega filma.
Nagrade niso v prvem planu, so pa
Čeprav Liffe ne slovi kot festival, na katerem bi se ves čas razpravljalo o morebitnih nagrajencih, nagrade vseeno štejejo, sploh vodomec, ki ga podeljujejo filmom iz sklopa Perspektive, je prepričan Popek. O prvih ali drugih filmih režiserjev na začetku svoje poti bo odločala žirija, ki jo sestavljajo Charlie Cockey, Američan, ki je selektor več filmskih festivalov, eden vodilnih norveških filmskih distributerjev Frank L. Stavik ter slovenski pisatelj in režiser Goran Vojnović.
Svetovno združenje filmskih kritikov in novinarjev bo podelilo tudi nagrado fipresci, o najboljšem kratkem filmu pa bo odločala žirija, ki jo sestavljajo slovenska igralka Silva Čušin, režiser Karpo Godina in filmski kritik in publicist Chris Fujiwara. Svoje bo lahko povedalo tudi občinstvo, ki bo svojega zmagovalca izbralo med 39 celovečernimi filmi, ki še nimajo zagotovljene slovenske distribucije. Glas ljudstva bo filmu prinesel nagrado zmaj.
Lagodnejši tempo poslavljanja
Festivalske nagrade bodo podelili v soboto, 20. novembra, prvič že dan pred dokončnim iztekom festivala. Zadnji liffovski dan, nedelja, pa bo še zadnja priložnost za ogled filmov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje