9. marca bo izšla nova knjiga Petra Handkeja z naslovom Die Kuckucke von Velika Hoca (Kukavice iz Velike Hoče). Foto: EPA
9. marca bo izšla nova knjiga Petra Handkeja z naslovom Die Kuckucke von Velika Hoca (Kukavice iz Velike Hoče). Foto: EPA
Handkejeva drama bo pripovedovala o odporniškem gibanju koroških partizanov proti Hitlerju, zgodbo pa želi avtor predstaviti na tak način, da bo imela veljavnost za ves svet. Foto: MMC RTV SLO

"Če že pišem dramo, potem bom šel na vse in bom na dolgo in široko, z ostrino in rezko popisal zgodovino nekega naroda,« je pisatelj, ki živi v Parizu, povedal v intervjuju za avstrijski tednik News. Dramo je opisal še kot »dolgo, epsko igro, način 'pripravljanja na nesmrtnost', skorajda koroški epos."

O krstni izvedbi dela, ki ga je še pred časom opisal kot dramo o koroškem partizanskem vprašanju, vendar z veljavnostjo za ves svet, je Handke povedal, da je "malce pomislil na Martina Kušeja, saj se je rodil sedem kilometrov stran od mene in zna tudi slovensko". Sicer pa za zdaj še nista znana niti datum niti kraj praizvedbe. Kot že rečeno, je avtor zaupal le, da bo drama premiero doživela enkrat prihodnje leto.

Zgodbe o partizanih na avstrijskem Koroškem se je pisatelj lotil s prepričanjem, da je lahko poučna za ves svet. Pasivni odpor proti nacizmu je bil med koroškimi Slovenci prisoten že od leta 1938, aktivni odpor pa od jeseni naslednjega leta. Odporniško gibanje na Koroškem je bilo tudi edino na ozemlju samega nemškega rajha. Nanj se je Avstrija sklicevala pri mirovnih pogajanjih po koncu vojne in prav zato uspela dobiti status prve žrtve fašizma. Sklicevanje na ta odpor pa ji je koristilo tudi pri vzpostavitvi demokratične države.

O Kukavici iz Velike Hoče
Handke je spregovoril tudi o svoji novi knjigi Die Kuckucke von Velika Hoca (Kukavice iz Velike Hoče), ki prihaja na knjižne police 9. marca. "Poskusil sem, povsem resno, napisati reportažo, da bi pričal. En teden sem stanoval pri vinogradnikih, se noč in dan z njimi potikal naokoli po opustelih goricah, vse do naslednje vasi, ki je že albanska, zaradi česar se že več desetletij nihče iz Velike Hoče ni odpravil tja čez. Potem sem pri zapisovanju opazil, da ta reportažni slog ne ustreza." Rezultat je opisal kot "neke vrste dvospolnik", torej nekaj med reportažo in pripovedjo.

Moralo bi biti osem smrtnih grehov
Beseda je nanesla še na papeževo odločitev, da odpravi ekskomunikacijo zanikovalca holokavsta, škofa Williamsona. "In kaj uteleša ta Williamson: saj se je vendar moralo vedeti, ko človek sprejema odločitev, da bo odpravil izobčenje. K sedmim naglavnim grehom spada še osmi - ne imeti pojma, znak ne-biti-na-svetu. Vedenje je redkost. Imeti pojma pa je vse," so med drugim pisateljeve besede.

M. K.