Še posebej so v knjigi izpostavljene trajne pridobitve Ljubljane v času LSPK-ja: Trubarjeva hiša literature, Labirint umetnosti, knjigarna Kres pod gradom, spomenik slovenskim piscem in tiskarjem in še nekatere druge. Foto: MMC RTV SLO
Še posebej so v knjigi izpostavljene trajne pridobitve Ljubljane v času LSPK-ja: Trubarjeva hiša literature, Labirint umetnosti, knjigarna Kres pod gradom, spomenik slovenskim piscem in tiskarjem in še nekatere druge. Foto: MMC RTV SLO
Zineb El Rhazoui
Zineb El Rhazoui je bila že trikrat zaprta zaradi udeležbe na demonstracijah. Preganjana je kot odkrita nasprotnica maroške monarhistične ureditve in zagovornica laične države. Foto: YouTube

Knjiga Ljubljanski knjižni pečat, Leto Ljubljane - svetovne prestolnice knjige 2010, ki jo je uredila Nada Šumi, podaja pregled najpomembnejših dogodkov znotraj posameznega tematskega sklopa (teh je bilo sedem), ter prek besedil in fotografij skuša prikazati živahnost dogajanja v času svetovne prestolnice knjige (LSPK). Kot je na današnji predstavitvi dejal ljubljanski župan Zoran Janković, je knjiga "njihovo ogledalo, v njej so zajete zgodbe ljudi".

V knjigi so objavljena razmišljanja predsednika države Danila Türka, častnega pokrovitelja LSPK-ja, ljubljanskega župana Zorana Jankovića, generalne direktorice Unesca Irine Bokove, tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, direktorja javne agencije za knjigo Slavka Pregla, direktorice slovenske nacionalne komisije za Unesco Marjutke Hafner in še nekaterih pomembnih akterjev s področja knjige.

Še posebej so v knjigi izpostavljene trajne pridobitve Ljubljane v času LSPK-ja: Trubarjeva hiša literature, Labirint umetnosti, knjigarna Kres pod gradom, spomenik slovenskim piscem in tiskarjem in še nekatere druge. Vključeni so tudi projekti, ki so vzniknili v času LSPK-ja, in se nadaljujejo.

Ljubljansko zatočišče za preganjane literate že ima prvo gostjo
V letu, ko je Ljubljana nosila Unescov naziv, sta se ljubljanska mestna občina in Slovenski center PEN tudi dogovorila, da se bo Ljubljana vključila v mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN (The International Cities of Refuge Network) s centrom v mestu Stavanger na Norveškem. Ljubljana se je mreži, v katero je po besedah načelnika oddelka za kulturo na ljubljanski mestni občini Uroša Grilca, vključenih 37 mest, formalno pridružila 14. junija letos, pred desetimi dnevi pa so sprejeli že prvo gostjo, ki so jo nastanili v stanovanje za preganjane pisatelje v Ljubljani. To je maroška pisateljica in borka za človekove pravice Zineb El Rhazoui.

Pobudnik projekta je bil nekdanji predsednik Slovenskega centra PEN Tone Peršak. Kot je dejal, je boj za svobodo izražanja ključna naloga mednarodnega PEN-a. Pobuda je po njegovih besedah tudi v skladu z vpetostjo slovenskega PEN-a v delovanje svetovnega PEN-a.

Veno Taufer je vključitev v omenjeno mrežo označil kot pomembno gesto mesta Ljubljana in še posebej oddelka za kulturo ljubljanske mestne občine. Sicer pa se bodo, kot je dejal, s slovenskimi pisateljskimi kolegi potrudili, da bodo maroško pisateljico vključili v literarno dogajanje v Ljubljani.

Kdo je Zineb El Rhazoui?
Diplomirana sociologinja religij je pisala za časopis Le Journal, ki so ga leta 2010 ukinili. Je ustanovna članica gibanja MALI (Mouvement Alternatif pour les Libertes Individuelles) in gibanja 20 fevrier, ki je sopobudnik arabske pomladi. Trenutno sodeluje pri francoskem satiričnem tedniku Charlie Hebdo. V nastajanju sta njeni knjigi, v katerih piše o svojih izkušnjah v gibanju MALI in o življenju klana Temara v Maroku. Trikrat je bila zaprta zaradi udeležbe na demonstracijah. Preganjana je kot odkrita nasprotnica maroške monarhistične ureditve in zagovornica laične države.