"S svetom, kot ga običajno vidimo, je nekaj narobe. Vsaj tako nam dopoveduje Zvonko Čoh," so zapisali v utemeljitvi nagrade za življenjsko delo. Foto: mladinska.com

S svojim mojstrstvom Košuta otroke in mlade lahkotno popelje v svet poezije ter vzbuja ljubezen do slovenske besede. Njegove pesmi se igrajo in veselijo, se čudijo in sprašujejo o domu in življenju, odkrivajo mnogotere pomene in postavljajo vprašanja. Košuta se s pesmimi z lahkoto približa otroški duši, otrokovemu spoznavnemu in domišljijskemu svetu.

Iz utemeljitve nagrade za Miroslava Košuto

Miroslav Košuta v svojih pesniških zbirkah upesnjuje različne prizore in dogodke iz sveta otrok in živali, pa tudi številne motive iz narave in urbanega okolja. Za njegove pesmi velja, da so polne igrivosti, razposajene domišljije in očarljivosti. Napisane so v lahkotnem melodičnem ritmu, v katerem pozvanjajo številne zvočne in besedne igre.

Svet kot en sam hec za Zvonka Čoha
Za Zvonka Čoha pravijo, da je pronicljiv in inteligenten videc, ki si želi zmehčati ta neznosno zateženi svet in ga narediti malce bolj prijaznega za življenje, tako odraslim kot otrokom. Čoh svet vidi čisto po svoje, zanj je vse skupaj en sam hec. Njegovi junaki so utrgani, živali nič manj. Smešni so hribi in pokrajine, pa stroji in hiše, zmaji in škratje ali pa zaljubljeni povodni mož.

A ko gledamo njegove podobe, od silnega humorja in huronskih situacij niti ne opazimo, kako natančno in odlično je vse skupaj upodobljeno. Vse je naslikano brezhibno. Izvrstno poznavanje in izvedba klasičnega slikarskega metjeja pa - nenavadno - še poudari smešnost situacij.

Parabola o umetnosti nasploh
Kot piše v utemeljitvi, je baladno pravljico Svetlane Makarovič Mesečinska struna o izjemnem violinistu Tiborju mogoče razumeti tudi kot parabolo o umetnosti nasploh. Revni deček Tibor od očeta podeduje violino, ki ji manjka ena struna. Mati in sestra pričakujeta, da bo z igranjem zaslužil denar za preživetje, a vsaka umetnost, ki se porodi iz eksistencialne nuje ali katerega koli pragmatičnega vzgiba, je lahko le škripajoča, opotekajoča se. Manjkajoča četrta struna je najpomembnejša - navdih.

Čarobno struno, spleteno iz najsvetlejšega luninega žarka, prezebli deček Tibor prejme na očetovem grobu, ko je že povsem obupan. Postane izvrsten violinist, a sčasoma ga denar in slava zaslepita. Ko ponižno poklekne pred nogami vojvode, se čarovnija razblini in njegova violina onemi.

Magično realne ilustracije
Avtorska slikanica Deček in hiša je subtilna umetnina, ki likovno popolno in sporočilno večplastno z ilustracijami Maje Kastelic omogoča vstop v misterij stare hiše neznanega mesta. Deček med vrati stare hiše opazi mucka, ki ga prijazno gleda in nato od slike do slike sledi mucku skozi hišne prostore, v katerih lahko razbiramo sledi preteklosti, naslove knjig, ki vabijo k branju, reference na izročilo knjižne ilustracije in skrivnostne namige.

V utemeljitvi nagrade so zapisali, da očarljivost knjige, ki z romantičnim "magičnim realizmom" priklicuje lepoto minulih časov, presega vsako nostalgičnost in dobiva metafizično dimenzijo, vzpenjanje proti vrhu skrivnostne hiše pa postaja metafora vzpona duše.

Podelitev Levstikovih nagrad, ki jih Mladinska knjiga podeljuje od leta 1949 - od leta 1989 bienalno -, bo drevi na Ljubljanskem gradu.

S svojim mojstrstvom Košuta otroke in mlade lahkotno popelje v svet poezije ter vzbuja ljubezen do slovenske besede. Njegove pesmi se igrajo in veselijo, se čudijo in sprašujejo o domu in življenju, odkrivajo mnogotere pomene in postavljajo vprašanja. Košuta se s pesmimi z lahkoto približa otroški duši, otrokovemu spoznavnemu in domišljijskemu svetu.

Iz utemeljitve nagrade za Miroslava Košuto
Podeljene Levstikove nagrade
Podeljene Levstikove nagrade