Vaša ocena: 
Ocena 3,9 od 7 glasov
Ocenite to novico!
Elizabeth Taylor je bila ena največjih hollywoodskih div v zgodovini, znana po razkošnem življenjskem slogu, burni zasebnosti in izjemni lepoti. Ne pa po dejavni vlogi v ženskem gibanju, vsaj doslej ne.
Taylorjeva je bila prepoznavna v več pogledih: nadarjena igralka, ki je preboj doživela že pri 12 letih v filmu National Velvet; ena največjih hollywoodskih zvezdnic, ki se je poročila z osmimi različnimi moškimi, z Richardom Burtonom kar dvakrat; aktivistka v boju proti aidsu, še preden je bilo to "v modi"; odvisnica, avtorica več knjig, tudi na temo hujšanja, in prijateljica Michaela Jacksona. Pa lepotica z oblinami, vijoličnimi očmi in vranje črnimi lasmi. In, po novi teoriji, tudi feministka.
Mineva skoraj leto od smrti Taylorjeve, pred kratkim pa je izšla nova knjiga kulturologinje M. G. Lord z naslovom The Accidental Feminist, v kateri avtorica trdi, da je bila Taylorjeva prav to - feministka -, pa čeprav ta predstava o aktivistki gibanja za ženske pravice ne gre najbolje z igralkino glamurozno javno podobo: znana je bila po ljubezni do razkošnih draguljev, oblačil in modnih dodatkov.
Feministka "po nagonu"
Pastorka Taylorjeve Kate Burton, s katero je igralka ostala v bližnjih odnosih tudi po smrti njenega usodnega moškega Richarda Burtona, se ne strinja s to postavko, čeprav je v nekem intervjuju priznala, da je v nekaterih potezah svoje mačehe videla "zametke feminizma". A hkrati je v omenjenem pogovoru povedala: "Mislim, da o sebi ne razmišljala kot o feministki, ona pač počne, kar počne."
Burtonova je Liz Taylor gotovo dobro poznala, a kot piše Ann Levin v prispevku za agencijo AP, Lordova precej dobro predstavi svoje argumente, ki pričajo o tem, da je bila Taylorjeva, čeprav se ni imela za feministko, tako vplivna in izvirna pojava, pa naj gre za osebno ali poklicno življenje: da je pač nagonsko ženskam sporočala, da se je treba boriti zase. Od tu tudi naslov, ki bi ga v celoti lahko prevedli v Naključna feministka: Kako je Elizabeth Taylor dvigala našo zavest, mi pa smo bili preveč zaslepljeni od njene lepote, da bi to opazili.
Tudi Barbie pozitivna vzornica?
V svoji knjigi Forever Barbie (Za vedno Barbie) iz leta 1994 je Lordova zapisala še eno presenetljivo misel: da je bila ta plastična lutka "barbika" z nemogoče popolnim telesom pravzaprav pozitivna vzornica za ženske. V Naključni feministki pa odkriva prikrito feministično vsebino v skoraj ducatu filmov Taylorjeve, od National Velvet iz leta 1944 naprej, v katerem so lik takrat še ne najstnice Taylorjeve oblekli v dečka, ki je jahal svojega ljubljenega konja na tekmi narodnega prvenstva. Med drugim omenja tudi vloge Taylorjeve v klasikah Velikan, Butterfield 8, Kleopatra in Kdo se boji Virginie Woolf?.
Čeprav vas, tako kot ostaja skeptična Kate Burton, avtorica morda ne bo uspela v celoti prepričati o "subverzivnem bobnanju feminizma, ki prežema pomembne filme zvezdnice skozi desetletja", vas lahko njeno pisanje spodbudi vsaj k (ponovnemu) ogledu filmskih klasik, v katerih je blestela velika Liz, ki je marca lani v 80. letu starosti umrla po dolgotrajnih zdravstvenih težavah, še dodaja Levinova.
Načeloma se strinjam s tabo. Bi pa poudarila, da (skoraj) vsaka interpretacija (predvsem pomembnega literarnega dela) nekaj da človeštvu, njegovi misli, kulturi, predvsem pa veliko pove o interpretu in kulturi, ki ji ta pripada. Meni se zdi tudi mimo, da iščejo feministične težnje pri slavni igralki, enako bi lahko našli v nekaterih njenih vlogah, da je, ne vem, rada vrtnarila. Ampak je dobro, če imaš čas, prebereš knjigo, vidiš drugo perspektivo. Več je perspektiv v življenju, bogatejši je svet ...
Takšne "analize" so mi pa itak kar nekaj...enako kot pri literaturi, ko se išče globlji pomen napisanega... mogoče pa avtor, ni imel nič globokega v mislih. In ravno tako je vrjetno tudi pri Taylorjevi...vse je zgolj naklučje in čisto osebna interpretacija kritika. Kar pa še ne pomeni, da je objektiven in realen pogled na njno življenje in pravi jaz.