Vendar julija 2016 poteče gradbeno dovoljenje za prvo fazo gradnje oziroma prenove prostorov osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu, ki se že vrsto let spopada z veliko prostorsko stisko. Ker rešitve ni na vidiku, vse kaže, da bo projekt potem še dlje od uresničitve, čeprav bi po nacionalnem programu za kulturo knjižnica morala stati v prihajajočem letu.

Dovoljenje za prvo fazo projekta, ki zajema izkop in zavarovanje gradbene jame, so na mariborski občini pridobili konec leta 2011. Gradbeno dovoljenje za drugo fazo pa poteče septembra 2017. Ta faza zajema prenovo sedanjih in gradnjo novih prostorov na Rotovškem trgu, gradbeno dovoljenje pa so zaradi številnih zapletov, tudi pritožb sosedov, pridobili šele lani.

Obstoječi pogoji dela so nevzdržni
Vodstvo Mariborske knjižnice opozarja, da so pogoji dela v trenutnih razmerah nevzdržni. Pred časom so vodstvu občine predali 4.000 podpisov pod pozivom k dolgoročni rešitvi njihove prostorske stiske. Z javnim pismom jih je podprla tudi skupina vidnih posameznikov, t. i. ambasadorji Mariborske knjižnice, med njimi Andrej Brvar, Mitja Čander, Drago Jančar, Zora A. Jurič, Tone Partljič, Franci Pivec, Majda Potrata in Janja Vidmar.

Ob tem so župana Andreja Fištravca, mestni svet, ministrstvo za kulturo in Nacionalni svet za kulturo tudi opozorili, da se dolgoročen program prenove slovenskih knjižnic, ki je v veliki večini slovenskih krajev uresničen, pri Mariboru ustavlja. "S tem se ne moremo strinjati, saj politika finančnega omejevanja ne sme ogroziti temeljne infrastrukture za preživetje naroda, v katero Mariborska knjižnica nedvomno sodi," so zapisali v javnem pismu.

Poudarili so še, da ima po dolgih letih načrtovanj in mučnih šestih letih pridobivanja gradbene dokumentacije projekt od leta 2014 veljavno gradbeno dovoljenje in vse izvedbene dokumente, zato bi bilo nesmiselno izničiti predhodno delo in načrtovanje.

Pomanjkanje občinskih sredstev za knjižnico
Največja težava je denar, saj se projekt ocenjuje na 22 milijonov evrov. Kot so povedali na občini, sami takšne vsote v tem trenutku ne morejo zagotoviti.

Edino rešitev na tej točki vidijo v evropskih sredstvih. "Med možnostmi sofinanciranja projekta Mariborske knjižnice je črpanje sredstev iz naslova trajnostnega urbanega razvoja v okviru člena 7. uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj," so pojasnili. Za to mora občina imeti sprejeto trajnostno urbano strategijo, ki so jo že spisali, potrditi pa jo mora med drugim še mestni svet.