Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki združuje 95 odstotkov slovenskih založnikov in knjigotržcev, je na svoji seji sprejela izjavo, v kateri "odločno in enotno nasprotujejo krčenju javnih sredstev za pisano slovensko besedo".

Foto: EPA
Foto: EPA

"Po skoraj osemmilijonskem slovenskem vložku v gostovanje Slovenije na največjem knjižnem sejmu v Frankfurtu ter v gostovanje na največjem knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni bo Slovenija pisani besedi, preko izbora in sofinanciranja javnih kulturnih programov v letu 2024 namenila realno 20 odstotkov manj sredstev, kot jih je še leta 2021," so zapisali v izjavi.

Izrazili so zaskrbljenost, ne samo zaradi upada sredstev za javne kulturne programe, ampak tudi zaradi izbora izvajalcev, ki v nasprotju z obljubami ministrstva za kulturo o spodbujanju odličnosti, boju s prekarnostjo v kulturi ter transparentnim razdeljevanjem javnih sredstev potrjuje ravno nasprotno.

"Zaradi navedenega pozivamo ministrico dr. Asto Vrečko, da Javni agenciji za knjigo zagotovi dodatna sredstva, Svet Javne agencije za knjigo ter direktorico pa, da ponovno preverita smotrnost svojih odločitev, povezanih z izborom ter načinom izbora izvajalcev javnih kulturnih programov, povezanih s knjigo,' so še zapisali v izjavi. Z izjavo bo zbornica seznanila tudi evropsko združenje založnikov FEP – Federation of European Publishers ter mednarodno združenje založnikov IPA – International Publishers Association, katerih člani so," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Foto: BoBo/Borut Živulović
Foto: BoBo/Borut Živulović

Pobudam Sveta Javne agencije RS za knjigo in stanovskih združenj, naj se ne nižajo sredstva za knjižno produkcijo, ki so letos namenjena za izdaje del s področja leposlovja in humanistike, se je že predtem pridružil tudi slovenski PEN. JAK in svet JAK-a sta ob nezadovoljstvu založb s prejetimi sredstvi opozorila na nižja sredstva, prejeta z ministrstva za kulturo. Programska sredstva za knjigo so bila skupno zmanjšana za 20 odstotkov, saj je poleg okrnitve nanje vplivala tudi inflacija, ki je zelo podražila proizvodnjo knjige, od avtorskih honorarjev za prevode in za izvirna dela do stroškov natisa in distribucije, je v sporočilu za javnost spomnil upravni odbor Slovenskega centra PEN.

"Založniki in založnice so tisti, ki požrtvovalno v duhu poslanstva pri vsaki izdaji posebej 'plešejo po vrvi med rdečimi in črnimi številkami' ter iščejo točko preloma in ne popolnega zloma materinščine, ki jo vedno bolj izriva branje v angleščini in branje oz. ogled jezikovno invalidnih prispevkov na zaslonih," so zapisali v PEN-u.

Foto: BoBo/Borut Živulović
Foto: BoBo/Borut Živulović

Ministrstvo za kulturo očitke o nižjem financiranju zavrača in poudarja, da so se zneski, namenjeni za razpise, od leta 2020 znatno povečali. Dodali so, da znesek za leto 2024 še ni dokončen, saj se bodo sredstva lahko poviševala skladno z morebitnimi dopolnilnimi odločbami.

V svetu JAK-a so potrdili, da so bila letos sredstva za razpise JAK-u v odločbi ministrstva za kulturo za pet odstotkov nižja kot za leto 2023. "Dejansko so se glede na leti 2022 in 2023, upoštevaje inflacijo, ki je bila 13,2-odstotna, in 6,47-odstotno nominalno znižanje, sredstva JAK-a za razpise in pozive realno znižala skoraj za 20 odstotkov," so zapisali. Ministrstvo so zato pozvali k povečanju sredstev.

Pozivi za več denarja za knjižne programe