Knjižnico je v mestu, ki je približno pet ur vožnje oddaljeno od Moskve, odprl lokalni poslovnež in nasprotnik vojne v Ukrajini Dmitrij Silin. Po ruski invaziji je iz strahu, da bi ga lahko zaprli zaradi njegovih javno izraženih stališč, pobegnil iz Rusije.

Tudi knjige avtorjev, ki so po zdajšnji ruski zakonodaji tuji agenti
Odvetnica Anastasija Rudenko, ki je soustanoviteljica knjižnice, je za francosko tiskovno agencijo AFP dejala, da v sodobni Rusiji vidi "znake" istega totalitarizma, kot je opisan v Orwellovi znameniti knjigi 1984, predvsem pa občuti "strah, ki hromi". 41-letnici so junija letos prisodili denarno kazen zaradi "diskreditacije" ruske vojske, ker je na družbenem omrežju Telegram objavila, da si je ogledala dokumentarni film opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega.

Preprosta knjižnica, ki razpolaga tudi z računalnikom, je urejena v pritličju propadajoče stavbe. Bralcem pa je na voljo nekaj sto knjig, ki niso prepovedane in si jih je torej mogoče izposoditi na enak način kot v siceršnjih knjižnicah po Rusiji. Med knjigami so med drugim tudi dela avtorjev, ki jih sedanja ruska zakonodaja uvršča med "tuje agente" in jih morajo v ruskih knjigarnah prodajati z zakritimi platnicami. Zbirka pa vsebuje tudi nekaj lahkotnejših romanov za "dvig duha".

"Knjige pomagajo videti, kaj je človeško, tudi v sovražniku"
"Več kot bereš o distopijah, več svobode imaš. Prikazujejo nevarnosti, pa tudi načine, kako se jim izogniti in upreti," je dejala 67-letna knjižničarka Aleksandra Karaseva. "Knjige pomagajo videti, kaj je človeško, tudi v sovražniku, in zavračajo kakršno koli obliko dehumanizacije," je še dodala.

Mimogrede, v knjižnici je bil pred kratkim na ogled tudi film Barbie, ki je po besedah knjižničarke "globlji, kot se zdi". Sicer si te filmske uspešnice zaradi sankcij Zahoda v Rusiji ni mogoče ogledati, a po državi krožijo številne kopije filma, ki jih med drugim prikazujejo tudi v kinematografih – da bi to prikrili, pa prodajajo vstopnice za ruske filme.