Ana Frank si je želela, da bi bili njeni zapisi nekoč objavljeni, zato jih je njen oče Otto po njeni smrti uredil in leta 1947 je bila na policah že prva izdaja. Foto: EPA. Foto:
Ana Frank si je želela, da bi bili njeni zapisi nekoč objavljeni, zato jih je njen oče Otto po njeni smrti uredil in leta 1947 je bila na policah že prva izdaja. Foto: EPA. Foto:
Ana Frank
Fundacija, ki vzdržuje hišo v Amsterdamu, v kateri se je skrivala Anina družina med drugo svetovno vojno, je kupila še eno nepremičnino, v kateri je družina živela v 30. letih preteklega stoletja. Foto: AFS Amsterdam/AFF Basel

Annemarie Bekker je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudarila, da v nasprotju s hišo, v kateri se je Ana Frank med drugo svetovno vojno skrivala pred nacisti, pravkar kupljene hiše ne bodo spremenili v muzej.

Fundacija sicer vzdržuje hišo v Amsterdamu, v kateri se je avtorica znamenitega dnevnika med drugo svetovno vojno skrivala pred nacisti. Drugi dom družine Ane Frank tako ne bo muzej v nasprotju s hišo ob amsterdamskem kanalu, v kateri se je družina skrivala dve leti in zdaj pritegne na tisoče obiskovalcev letno.

Dom na jugu Amsterdama je predtem pripadal stanovanjski družbi, ki pa ni več zmogla njegovega vzdrževanja. Družina Frank je v tej skromni stavbi živela od leta 1934 do odhoda v skrivališče leta 1942.

Beg iz Nemčije na Nizozemsko
Hišo je kupil leta 1933 Otto Frank, Anin oče, ko so v Amsterdam pribežali pred naraščajočim antisemitizmom v Nemčiji. Ana Frank je bila takrat stara štiri leta. Julija 1942 so se skrili v drugem domu, potem ko so nacisti po zavzetju Nizozemske leta 1940 začeli preganjati judovske družine.

V svojem dnevniku, ki velja za enega najbolj ganljivih pričevanj vojne, je Ana Frank popisala življenje v skrivališču do leta 1944, ko so družino najverjetneje izdali in jo poslali v koncentracijsko taborišče. Obstaja pa tudi teza, da ni družina nacistom v roke padla zato, ker bi jo kdo izdal, temveč so okupatorji na njeno skrivališče naleteli povsem po naključju.

Ana je umrla pri starosti 15 let zaradi tifusa v taborišču Bergen-Belsen februarja 1945, manj kot leto po prijetju in tik pred koncem druge svetovne vojne. Po svetu so prodali več kot 30 milijonov izvodov njenega dnevnika, po knjigi pa so nastale številne priredbe, med drugim gledališke igre, televizijske serije in film. Dnevnik je preveden v 67 jezikov, tudi slovenščino, za kar je poskrbela Polonca Kovač.