Glavna in odgovorna urednica Antologije je pisateljica makedonskih korenin Lidija Dimkovska, ki več kot deset let ustvarja v Sloveniji. Leta 2013 je prejela nagrado EU-ja za književnost za najboljše uveljavljajoče se avtorje v Evropi. Foto: BoBo
Glavna in odgovorna urednica Antologije je pisateljica makedonskih korenin Lidija Dimkovska, ki več kot deset let ustvarja v Sloveniji. Leta 2013 je prejela nagrado EU-ja za književnost za najboljše uveljavljajoče se avtorje v Evropi. Foto: BoBo

Nismo samozadostni, kulture so žive in močne, kadar so odprte navzven in navznoter.

Veno Taufer, pisatelj, nekdanji predsednik DSP-ja
Prva Antologija manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji je bila hitro razprodana, kar je redkost. Na voljo je že druga izdaja. Foto: MMC RTV SLO

Mladega srbskega pisatelja Ivana Antića je leta 2010 v Slovenijo pripeljala štipendija Univerze v Ljubljani, preselil pa se je dve leti pozneje. Piše kratke zgodbe in prevaja knjige slovenskih avtorjev v srbski jezik; je tudi urednik balkanske revije Idiot, ki v kar sedmih jezikih izhaja v Ljubljani. "Vprašanja eksistence so vedno prisotna, so neizbežna, toda potrebujemo čas tudi za to, da povemo, kaj so naše strasti, kaj delamo. Od pisanja pa se seveda ne more živeti," pravi Antić.

V Sloveniji ustvarja več kot 120 manjšinskih in priseljenskih pisateljev. Pred kratkim je izšla tudi prva Antologija manjšinske in priseljenske književnosti pri nas. Več v oddaji NaGlas!, ki je na sporedu 1. programa TVS vsak drugi torek ob 14.20. Ponovitev si lahko ogledate v četrtek, ob 11.55 ali pa v arhivu RTV 4D.

Izogibanje priseljenskim avtorjem
Odgovorna urednica Antologije Lidija Dimkovska pravi, da tudi večina slovenskih pisateljev ne živi od pisanja, a so jim vrata ministrstva za kulturo, agencije za knjigo in založb v primerjavi s tukajšnjimi tujejezičnimi avtorji bolj odprta. "Nekako ves čas naredimo en korak naprej, pa pol koraka nazaj. Status avtorjev, ki so se doselili v Slovenijo in pišejo v maternih jezikih, še vedno ni določen, institucije se ga izogibajo in na ta način avtorji ostajajo zunaj slovenskega literarnega sveta."

Odprto Društvo slovenskih pisateljev
Po odprtosti izstopajo v Društvu slovenskih pisateljev (DSP): s spremembo statuta so omogočili članstvo v društvu tudi avtorjem, ki ne pišejo v slovenščini, seveda ob izpolnjevanju vseh drugih pogojev. "Dobro se zavedamo, še od Trubarjevih časov, ki nam je dal spodbudo v to smer, da nismo samozadostni, da so kulture žive in močne, kadar so kulture odprte navzven in navznoter," pravi nekdanji predsednik DSP-ja Veno Taufer.

Institucije bi se morale bolj odpreti
Taufer je zelo ponosen na projekt, s katerim so pisatelji želeli pokazati odprtost slovenskega kulturnega prostora. Poleg izdaje Antologije so namreč v prostorih društva več mesecev potekale tudi delavnice kulturnega menedžmenta.
"Mislim, da morajo biti vse institucije bolj odprte, bolj razumevajoče, saj tujejezični avtorji nočejo nobenemu ničesar vzeti, ta Antologija je dokaz za to, teh 500 strani samo daje nekaj slovenski književnosti, ničesar ji ne odvzamejo," poudarja Lidija Dimkovska.

Revija Mentor razpisuje natečaj in državno srečanje: SOSED TVOJEGA BREGA 2015 z naslovom BESEDE NA PROSTEM, namenjeno avtorjem in avtoricam, ki – ne glede na državljanstvo – stalno ali začasno (vsaj eno leto) bivajo v Sloveniji, pišejo pa predvsem v svojem maternem jeziku (ne v slovenščini).

(rok prijave: 23. 2. 2015).

Pisatelj ne more takoj zamenjati jezika
Dodaja, da so uredniki v založbah tudi sami avtorji, torej kolegi v Sloveniji živečih tujejezičnih pisateljev. Prav zaradi tega bi po mnenju Lidije Dimkovske morali bolje razumeti, da pisatelj - ki pride v Slovenijo - ne more takoj zamenjati jezika, ker bi s tem izgubil del sebe. A, kot ugotavlja Veno Taufer, prej ali slej utegne začeti pisati tudi v slovenskem jeziku.

Nismo samozadostni, kulture so žive in močne, kadar so odprte navzven in navznoter.

Veno Taufer, pisatelj, nekdanji predsednik DSP-ja