Miki Kratsman in Boaz Arad v slogu krajinskih fotografij dokumentirata lokacije pobojev v Palestini, ki so se zgodili pred več kot šestdesetimi leti. Foto:
Miki Kratsman in Boaz Arad v slogu krajinskih fotografij dokumentirata lokacije pobojev v Palestini, ki so se zgodili pred več kot šestdesetimi leti. Foto:

Rekonstruiranje politične ontologije fotografije je poskus, da ne bi zgolj gledali le z vidika režima ali govorili v njegovem jeziku, ampak tudi poskus, da bi nanj odgovorili - z nekim drugim jezikom od tistega, ki ga uporablja režim.

Ariella Azoulay
Aim Deüelle Lüski, leseno-glineni fotoaparat
Aim Deüelle Lüski, leseno-glineni fotoaparat

V Mali galeriji bodo nocoj ob 20.00 odprli razstavo Neposnete fotografije, ki v šestih fotografskih esejih odpira vprašanje, kaj sploh lahko vidimo, kadar fotografija ni bila posneta. Razstava, ki bo na ogled do 23. maja, se dotika raznih vrst nasilja, ki so ostale slikovno nedokumentirane.

Razstavljene fotografije na tak ali drugačen način "nadomeščajo" neposnete fotografije. Fotografski eseji izraelskih in enega palestinskega umetnika so sestavljeni iz fotografij, ki so bile posnete pri raziskovanju omenjene nedokumentiranosti.

Miki Kratsman in Boaz Arad v slogu krajinskih fotografij dokumentirata lokacije pobojev v Palestini, ki so se zgodili pred več kot šestdesetimi leti. Dor Guez s svojimi fotografijami predstavlja ruševine domov Palestincev v Al Lydu; poškodovane oziroma porušene so bile leta 1948. Efrat Šalem se je osredotočil na hiše, v katerih so bile umorjene ženske. Tudi posnetke Bena Rothenberga in Davida Eldana iz Al Ramale je mogoče razumeti kot prizorišča, kjer so trpele predvsem med vojno zlorabljene ženske.

Skupina B'tselem (ki v dobesednem prevodu iz hebrejščine pomeni "v sliki od", uporablja pa se tudi kot sinonim za človeško dostojanstvo) ustvarja režirane fotografije različnih tehnik mučenja, ki so jih opisali Palestinci, ki so jim bili podvrženi. Aim Deuelle Luski izdeluje neke vrste fotoaparate, s katerimi se odpravlja na različne dele Tel Aviva, kjer se v ruševinah zrcali spomin na preteklost. Med njimi sta denimo leseno-glineni in fotoaparat sever-zahod-jug-vzhod.

Polnjenje lukenj v kolektivnem spominu
"Fotografija" ni le proizvajanje fotografij, opozarja kustosinja Ariella Azoulay, ampak tudi dejavnost, ki oblikuje in konstruira politične odnose. Omenjeni projekti aktivirajo ti. državljansko predstavljanje, ki je nujno potrebno zaradi pomanjkljivosti uradnih arhivov. So poskus odgovora na pogled z vidika režima, vendar v nekem povsem drugem jeziku, kot ga uporablja sam.

Kuratorka z vizijo, ki je v Ljubljano ne bo
Projekt je bil izbran na razpisu za termin Igorja Zabela, ki je posvečen inovativnim kuratorskim prijemom in teoretskemu raziskovanju na področju sodobne vizualne umetnosti. Pred odprtjem razstave bi moralo biti predavanje kustosinje razstave Arielle Azoulay, predavateljice vizualne kulture in sodobne filozofije na Univerzi v Bar Ilanu blizu Jeruzalema ter direktorice umetnostne šole Camera Obscura v Tel Avivu, vendar bo odpadlo zaradi težav v letalskem prometu.

Rekonstruiranje politične ontologije fotografije je poskus, da ne bi zgolj gledali le z vidika režima ali govorili v njegovem jeziku, ampak tudi poskus, da bi nanj odgovorili - z nekim drugim jezikom od tistega, ki ga uporablja režim.

Ariella Azoulay