Benetke so še enkrat za pet mesecev prevzele vlogo središča sodobne umetnosti. Že 52. se je odprla znamenita Mednarodna razstava likovne umetnosti.
Ta bo med 10. junijem in 21. novembrom privabljala pod naslovom Think with the Senses – Feel with the Mind. Art in the Present Tense (Misli s čuti - čuti z razumom. Umetnost v sedanjiku). Prvič v zgodovini bienala je bilo mesto kuratorja zaupano Američanu, Robertu Storru, ki se je z razstavo usmeril v prihodnost oziroma v ta trenutek, in preteklost pustil za seboj.
Umetnost, povezana v tem trenutku
Ta misel je kuratorja in okoli 100 umetnikov vodila tudi pri postavitvi glavne razstave, ki je na ogled v prostorih Arsenale Corderie, Arsenale Artglieri in v starem italijanskem paviljonu v Giardinih. Na postavitvi je mogoče spremljati dela, ki so jih umetniki z vsega sveta naredili posebej za to priložnost in v sodelovanju s Storrom, dela pa tematizirajo odnos med percepcijo in koncepcijo, med čustvom in razumom. Kot pojasnjuje Storr, vsako 
delo govori samo zase, hkrati pa v kontekstu z drugimi deli – bodisi v harmoniji bodisi v neskladju – zbudi pozornost obiskovalcev z raznolikostjo čustev, materialov in tem. Obiskovalci se poglabljajo v posamezna dela, ki se sicer izražajo v drugačnih jezikih, pa vendar so vsa povezana v sedanjiku.
V svojih paviljonih se letos predstavlja rekordno število držav – 77, ki jih najdemo večinoma v Giardinih, nekatere pa so raztresene med beneškimi ulicami, ali celo na "osamljenih" otokih. Slovenski predstavnik Tobias Putrih je za domovanje svojega projekta Beneški, Atmosferičen na primer izbral otok San Servolo.
Nov paviljon je dobila italijanska umetnost, ki jo je poleg afriškega, turškega in kitajskega paviljona Storr vključil ob razstavo v Arsenalu. Afriški sodobni umetnosti je tudi sicer na letošnjem bienalu namenjena posebna pozornost, njen program pa so si po Storrovem naročilu zamislili kustosi Meskerem Assegued, Ekow Eshun, Lyle Ashton Harris, Kellie Jones in Bisi Silva.
Z novima nagradama
Tudi zlati lev za življenjsko delo je šel v roke afriškega umetnika Malicka Sidibéja, v katerem je žirija po Storrovih besedah zapazila umetnika, ki je na afriškem kontinentu najbolj prispeval k uveljavitvi fotografije kot posebne umetniške discipline. Oktobra bodo prvič podelili še dve nagradi; zlatega leva za umetniško predstavitev in zlatega leva, s katerim bodo nagradili umetnika, mlajšega od 40 let.
Kot vsako leto, so tudi tokrat razstavo pospremili z obsežnim katalogom, ki je sestavljen iz treh volumnov. Prvi se posveča osrednji razstavi, v njem pa je mogoče prebrati eseje in besedila Roberta Storra in nekaterih umetnikov, drugi del se posveča posameznim predstavitvam v paviljonih, tretji zvezek pa je zbirka raznih besedil – pesmi, kratkih zgodb, filozofskih razprav in biografij, ki so jih zbrali umetniki sami.
Grand Tour 2007
52. izvedba bienala pa je segla tudi preko beneških meja in se povezala v Grand Tour 2007, v katero se povezali še Art 38 Basel, documenta 12 in skulptur projekte münster 07. Vsaka od teh institucij bo svoje postavitve odprla med 10. in 17. junijem.
Svetovni zemljevid sodobne umetnosti
Prvi Beneški bienale so priredili leta 1895, postavitev, na kateri sta se med drugimi znanimi umetniki prestavljala tudi Pablo Picasso in Gustav Klimt, pa je sčasoma postala najstarejša in najugledenjša mednarodna umetniška razstava na svetu. Vse skupaj se je začelo v italijanskem paviljonu, ki pa so se mu nato pridruževali paviljoni posameznih držav - prva je svojega dodala Belgija, zadnja pa Koreja. Tiste države, ki si pa si niso pravočasno izborile svojega prostora v Giardinih pa so morale svoje mesto poiskati drugje v Benetkah.
