Kultura - Zgodbe

Beneški bienale, italijanski paviljonBenetke so še enkrat za pet mesecev prevzele vlogo središča sodobne umetnosti. Že 52. se je odprla znamenita Mednarodna razstava likovne umetnosti.

Ta bo med 10. junijem in 21. novembrom privabljala pod naslovom Think with the Senses – Feel with the Mind. Art in the Present Tense (Misli s čuti - čuti z razumom. Umetnost v sedanjiku). Prvič v zgodovini bienala je bilo mesto kuratorja zaupano Američanu, Robertu Storru, ki se je z razstavo usmeril v prihodnost oziroma v ta trenutek, in preteklost pustil za seboj.

Umetnost, povezana v tem trenutku
Ta misel je kuratorja in okoli 100 umetnikov vodila tudi pri postavitvi glavne razstave, ki je na ogled v prostorih Arsenale Corderie, Arsenale Artglieri in v starem italijanskem paviljonu v Giardinih. Na postavitvi je mogoče spremljati dela, ki so jih umetniki z vsega sveta naredili posebej za to priložnost in v sodelovanju s Storrom, dela pa tematizirajo odnos med percepcijo in koncepcijo, med čustvom in razumom. Kot pojasnjuje Storr, vsako Razstava v Arsenaludelo govori samo zase, hkrati pa v kontekstu z drugimi deli – bodisi v harmoniji bodisi v neskladju – zbudi pozornost obiskovalcev z raznolikostjo čustev, materialov in tem. Obiskovalci se poglabljajo v posamezna dela, ki se sicer izražajo v drugačnih jezikih, pa vendar so vsa povezana v sedanjiku.

V svojih paviljonih se letos predstavlja rekordno število držav – 77, ki jih najdemo večinoma v Giardinih, nekatere pa so raztresene med beneškimi ulicami, ali celo na "osamljenih" otokih. Slovenski predstavnik Tobias Putrih je za domovanje svojega projekta Beneški, Atmosferičen na primer izbral otok San Servolo.

Nov paviljon je dobila italijanska umetnost, ki jo je poleg afriškega, turškega in kitajskega paviljona Storr vključil ob razstavo v Arsenalu. Afriški sodobni umetnosti je tudi sicer na letošnjem bienalu namenjena posebna pozornost, njen program pa so si po Storrovem naročilu zamislili kustosi Meskerem Assegued, Ekow Eshun, Lyle Ashton Harris, Kellie Jones in Bisi Silva.

Afriški paviljonZ novima nagradama
Tudi zlati lev za življenjsko delo je šel v roke afriškega umetnika Malicka Sidibéja, v katerem je žirija po Storrovih besedah zapazila umetnika, ki je na afriškem kontinentu najbolj prispeval k uveljavitvi fotografije kot posebne umetniške discipline. Oktobra bodo prvič podelili še dve nagradi; zlatega leva za umetniško predstavitev in zlatega leva, s katerim bodo nagradili umetnika, mlajšega od 40 let.

Kot vsako leto, so tudi tokrat razstavo pospremili z obsežnim katalogom, ki je sestavljen iz treh volumnov. Prvi se posveča osrednji razstavi, v njem pa je mogoče prebrati eseje in besedila Roberta Storra in nekaterih umetnikov, drugi del se posveča posameznim predstavitvam v paviljonih, tretji zvezek pa je zbirka raznih besedil – pesmi, kratkih zgodb, filozofskih razprav in biografij, ki so jih zbrali umetniki sami.

Luca BuvoliGrand Tour 2007
52. izvedba bienala pa je segla tudi preko beneških meja in se povezala v Grand Tour 2007, v katero se povezali še Art 38 Basel, documenta 12 in skulptur projekte münster 07. Vsaka od teh institucij bo svoje postavitve odprla med 10. in 17. junijem.

Svetovni zemljevid sodobne umetnosti
Prvi Beneški bienale so priredili leta 1895, postavitev, na kateri sta se med drugimi znanimi umetniki prestavljala tudi Pablo Picasso in Gustav Klimt, pa je sčasoma postala najstarejša in najugledenjša mednarodna umetniška razstava na svetu. Vse skupaj se je začelo v italijanskem paviljonu, ki pa so se mu nato pridruževali paviljoni posameznih držav - prva je svojega dodala Belgija, zadnja pa Koreja. Tiste države, ki si pa si niso pravočasno izborile svojega prostora v Giardinih pa so morale svoje mesto poiskati drugje v Benetkah.

Nove generacije z novimi skrbmi Dela srbskega umetnika Mrdjana Bajića skušajo razumeti vse kompleksnosti in turbulentne procese, ki zaznamujejo sedanjost njegove domovine.
Življenje kot v času ruskega konstruktivizma Nad vhodom se še vedno pne napis Yugoslavia, v elegantni stavbi v Giardinih pa je na ogled prva samostojna srbska predstavitev na beneškem bienalu.
Utrinki z beneškega likovnega bienala Prvi ameriški direktor beneškega likovnega bienala je v veliko razstavo z naslovom Misli s čutili - čuti z razumom, uvrstil dela približno 100 umetnikov s celega sveta.
Policentrična umetnost tega trenutka Sodobna umetnost, ki se je z vseh koncev sveta te dni naselila v Benetkah, opozarja, kako nasilen je svet in kako ogrožena je danes kultura.
Legitimno slovensko minidiletantstvo v Benetkah Ljudske bajke poudarjajo: Majhni lahko močnejšega tekmeca ukanijo le s trikom. Pravilnost tega sporočila potrjuje slovenska razstava v Benetkah.
Italijanski paviljon z dvema globinama sodobnosti Po osmih letih odsotnosti so Italijani končno dobili prostor, v katerem lahko v dialog z ustvarjanjem drugih dežel postavijo tudi svojo umetnost.
Predvolilna bitka kot umetniški performans Če živite v informacijskem vakumu in ste se slučajno znašli na beneškem bienalu, boste zlahka "nasedli" predvolilni kampanji Sharon Stone.
Robert Storr: Politika, šola in reševanje Afrike Robert Storr, prvi ameriški direktor v zgodovini mednarodne razstave likovne umetnosti v Benetkah, kot kurator osrednje razstave presega status ameriškega državljana.
1
Afrika v Benetkah nič več v stranski vlogi Afrika nekaj časa ne bo zapostavljena celina. Vsaj ne na beneškem bienalu likovne umetnosti.
Tobias Putrih potreboval gradbeno dovoljenje Za slovensko predstavitev na letošnjem Beneškem bienalu likovne umetnosti ni zadostovala le izvirna ideja in njena realizacija; priskrbeti je bilo potrebno tudi gradbeno dovoljenje.
Ponudba domačinov na beneškem bienalu Italija bo na beneškem bienalu likovne umetnosti predstavila poglede umetnikov dveh generacij na vizualno snovanje.
Beneški bienale živi za ta trenutek Kot kurator letošnjega beneškega bienala likovne umetnost nas Robert Storr skuša prepričati, da zaživimo kot celovito bitje.
Kazalo