Da na Kočevskem ne gre vse po načrtih, je konec lanskega leta pokazal stečaj še zadnjega lesnopredelovalnega podjetja. Kočevci se lahko oprejo na lastne sile, saj za ta od Boga in države pozabljen košček sveta na nobenem ministrstvu ni posluha. Poleg gospodarskih težav ga pestijo že znane katastrofalne prometne povezave s prestolnico.

"Les je naša blagovna znamka, moramo jo izkoristiti," je slišati na vsakem vogalu. Ravno zato je podjetje Studio Utrip iz Kočevja v sodelovanju s prenovljeno Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje (GSŠ) pripravilo okroglo mizo, na kateri so trije mladi in inovativni kočevski podjetniki predstavili svojo podjetniško pot. Vsi trije so namreč z lesenimi proizvodi na platformi za množično zbiranje sredstev Kickstarter zbrali več zagonskih sredstev od načrtovanih.

Tri uspešne zgodbe
V slovenski in svetovni javnosti je veliko zanimanja požel izdelek Zen Egg Gašperja Premožeja, ki je na Kočevskem tako rekoč domačin, saj je kar nekaj časa oblikoval lokalni časopis. Na Kickstarterju je z dekorativnim in masažnim izdelkom iz domačega lesa Zen Egg, zbral 111.144 ameriških dolarjev (od zastavljenih 2.200 dolarjev). Projekta je podprlo nekaj več kot 2.900 vlagateljev z vsega sveta. Kot je dejal Premože, bo naročila, kar 6.000 zenovskih jajc, naročnikom dostavil v enem tednu. Izdelavo zenovskega jajca je zaupal mojstru iz Sodražice.

Matej Košir vodi spletno prodajo suhe robe. Prvo podjetje je registriral že med študijem, a zanj ni povedal doma, saj se je bal odziva domačih. V Kickstarteju vidi priložnost, saj pravi, da je njegov otroški stol Froc "nišni izdelek", pa čeprav se dnevno po vsem sveti proda 5.000 otroških stolov. Za svoj stolček je že prejel nagrado za najboljši izdelek na pohištvenem sejmu, do zdaj jih je izdelal več kot 50.

Leseno kolo Janeza Tratarja je tehnološko izredno zahteven izdelek, ki je nastal kar v očetovi mizarski delavnici. Na Kickstarterju ga je s 37.146 dolarji (od zastavljenih 25.000) podprlo 75 ljudi.

Kaj pa zdaj?
Ob začetnih uspehih mladih podjetnikov pa se postavlja vprašanje, kako naprej. Vsi trije namreč upajo, da bodo ob koncu projekta vsaj na pozitivni ničli. Lani je bilo namreč na Kickstarterju prijavljenih približno petdesetih slovenskih kampanj, večina med njimi je bila (žal) neuspešnih. Recepta za uspešno kampanjo tako ni mogoče ponuditi, poleg izvirnega izdelka je še posebej pomembna vizualna predstavitev.

Janez Tratar je izpostavil, da se je nekoliko uštel pri stroških za promocijo, transport in drugih stroških izdelka, zaradi česar se je njegova cena skoraj podvojila. Osnovni model kolesa iz lesa je ovrednoten na 4.000 evrov. Tako Tratar kot Košir in Premože prisegajo na spletno prodajo, "saj se samo tako lahko znebiš posrednikov, ki izdelek podražijo, tvoje tržišče pa je ves svet." pravijo.

Ovire na poti
A različne platforme za množično zbiranje sredstev za Slovence predstavlja tudi oviro, saj so namenjene zgolj angleško govorečemu tržišču. Zaradi tega je treba imeti v ZDA in Veliki Britaniji ob začetku kampanje tam odprt bančni račun. Gašper in Matej sta imela tudi veliko težav pri izdelavi prototipa, saj so bili vsi resni mojstri zasedeni, težko je bilo najti proste kapacitete za uresničevanje ideje.

Ta težava pa je po besedah ravnateljice GSŠ-ja Mete Kamšek enostavno rešljiva, saj šolska delavnica z osebjem daje prav možnost načrtovanja izdelkov. Šola je nedavno dobila odobren program lesarskega tehnika, do zdaj je izobraževala mizarje. Ministrstvo je po uničujočem požaru decembra 2012 šolo v celoti obnovilo, opremilo pa je tudi sodobno lesarsko delavnico, kakršno jim lahko zavida marsikateri podjetnik. V šoli si že več časa prizadevajo za povečanje pomena lesa, saj menijo, da ta surovina lahko Kočevsko potegne iz gospodarske krize.

Le pet odstotkov gozda v lasti občine Kočevje
Občina Kočevje je 90-odstotno pokrita z gozdom, na žalost pa je ta v lasti države, z njim gospodarijo koncesionarji, les pa konča na žagah v tujini. Redki obrtniki in podjetniki, ki se ukvarjajo z lesom, se pritožujejo, da domačega lesa ne morejo kupiti, na občini pa bi želeli to spremeniti. Občina Kočevje je lastnica zgolj petih odstotkov gozda, a po besedah podžupana Romana Hrovata bo to za začetek pokrilo lokalne potrebe.

Po besedah Meta Kamšek je šola lahko najboljše podporno okolje, saj je na voljo dovolj znanja in strokovnosti, tako za serijsko proizvodnjo kot tudi za proizvodnjo prototipov. "Na ta način bi najbolje pomagali mladim podjetnikom pri razvoju njihovih idej ter izdelkov za množično izdelavo," je dejala. Financiranje bi lahko uredili po vavčerskem sistemu, saj naj bi bilo za lesne centre na Dolenjskem zagotovljenega dovolj denarja. Simpatičen večer se je nadaljeval še z neuradnimi pogovori obiskovalcev z mladimi podjetniki.