Na tej kmetiji so imeli Hriberškovi predniki mlin vrsto let, vendar so z njim prenehali mleti v osemdesetih letih, ker ni bilo več potreb za to. Zdaj nameravajo spet obuditi mlinarsko tradicijo, zato bodo tudi svojo kmetijo preusmerili v ekološko.

Ivan Hriberšek je sicer še vedno zaposlen, je pa ob delu kar 16 let opravljal še popoldansko obrt kot mizar. Potem ko je zaradi zdravstvenih težav moral prenehati izvajati mizarsko dejavnostjo, je iskal nadomestno dejavnost in se odločil za mlinarstvo. Seveda stari mlin ni bil več uporaben in ga ni bilo več mogoče obnoviti. Zato so pri mojstru Šivicu z Bleda naročili novega, ki je precej manjši in ga zdaj poganja elektrika, in ne več voda. Je pa lesen in ima mlinski kamen premera 50 cm.

Na uro v mlin 50 kilogramov žita
Z njim bodo lahko na uro zmleli 50 kilogramov žit. Poleg mlina so morali nabaviti tudi čistilnik žit, zdaj pa že razmišljajo o novem večjem mlinu, saj se je že pokazalo, da je na trgu veliko povpraševanja po mlinarskih izdelkih, predvsem iz kakovostne na ekološki način pridelane moke.

Ob mlinu so uredili tudi manjšo prodajalno, v njej prodajajo za zdaj le več vrst moke, od pšenične, koruzne, ajdove, do pirine. Potem ko bodo dobili dovoljenje za ekokmetijsko pridelavo, na ta način sicer že zdaj kmetujejo in zase pridelujejo tako sadje kot zelenjavo, pa upajo, da bodo pekli tudi kruh in pecivo iz ekološko pridelane moke.

Razstava dobrot iz Hriberškove moke
Na odprtju mlina so nastopili tudi ljudski pevci iz Globokega. V tamkajšnjem Prosvetnem domu so pripravili še kulinarično razstavo izdelkov iz Hriberškove moke, ki so jih spekle žene iz »Ivanove ulice«, torej gospodinje, ki živijo ob mlinu. Kljub kratkemu času za pripravo razstave so se izkazale in pripravile marsikaj, tako da je bila razstava prava paša za oči. Gospodinje zatrjujejo, da že zdaj uporabljajo njihovo moko, ki je zelo kakovostna.

Sicer pa je na potoku Gabernica od Pišec do Globokega v davnih časih obratovalo kar 22 mlinov, danes pa ne dela več nobeden.

Za MMC Goran Rovan