Leta 1952 so stavbo iz italijanskih časov prezidali – ne le zaradi funkcionalnosti, temveč tudi kot simbolno dejanje. Na levi strani stoji Coroninijeva graščina, današnji muzej. Foto: Mariša Bizjak
Leta 1952 so stavbo iz italijanskih časov prezidali – ne le zaradi funkcionalnosti, temveč tudi kot simbolno dejanje. Na levi strani stoji Coroninijeva graščina, današnji muzej. Foto: Mariša Bizjak
Kino-gledališče Tolmin
Pogled na kino-gledališče danes. Foto: Mariša Bizjak
Kino-gledališče Tolmin
Na mestu današnjega kino-gledališča je v času Italije stal kino Imperio, ki so ga zgradili za namen fašistične propagande. Foto: Mariša Bizjak
Neposrečen načrt prenove?

Po nekaj dneh, odkar smo objavili prispevek v Slovenski kroniki (prispevek si lahko ogledate desno spodaj), so se odzvali tudi na občini.

Denar iz evropskih skladov in popotresne obnove
Za naložbo, vredno 3.000.000 evrov, so na občini že dobili dovoljenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, denar pa bodo črpali iz skladov Evropske unije in popotresne obnove. Stavba iz leta 1953 sicer spomeniško ni zaščitena, a je zaščiten Coroninijev dvorec – današnji muzej poleg nje. "S takšno prenovo se bo spremenil celoten pogled mestnega trga. France Tomažič je bil eden vrhunskih slovenskih arhitektov in primera take arhitekture v Tolminu nimamo, zato je še posebej pomembno, da se ohrani," je do načrtov kritičen predsednik Krajevne skupnosti Tolmin Andrej Vidmar.

Zasteklitev vhodnega dela in nove galerije
Po njegovem mnenju zastekljeno vhodno pročelje ne spada ob sosednje stavbe na mestnem trgu, na občini pa dilemo glede arhitekturnega izraza označujejo kot relativno postranskega pomena in pojasnjujejo, da zaradi energetske sanacije obstoječih fasadnih štukatur ni mogoče ohraniti. "Treba se je tudi zavedati, da so oboki, kot so na zdajšnji avli in ki jih v krajevni skupnosti in Društva za ohranjanje in razvoj Tolmina (DOR) želijo obdržati, onemogočajo funkcionalnost avle, kar bi projekt vrnilo na začetek. Ta mnenja nimajo nikakršne zakonske osnove in bolj kot ne predstavljajo subjektivno predstavo zgolj dela krajanov o tem, kaj je »lepo« in kaj je v urejanju prostora "prav", in dušijo kreativnost v urejanju mestnega prostora," pojasnjujejo v občinski komisiji, oblikovani za ta projekt.

Večji oder, večja funkcionalnost
Kritični domačini so se obregnili tudi ob prenovo notranjosti – zmanjšano bo namreč število sedežev (s 304 na 257), namesto enega bosta po novem vhoda dva, kar bo zahtevalo več osebja. "Ne morem sprejeti kritike, da bo objekt funkcionalno slabši, saj bodo zagotovljeni vsi potrebni standardi, ki jih zdaj ne dosega," je povedal Branko Velišček, predsednik komisije. Oder bo večji, prostor za gledalce pa ne bo več razdeljen na parter in balkon, temveč bo prostor združen v en sam parter.

Projekt so začeli maja lani
Valterja Valentinuzzija iz DOR-a pa moti že sam postopek sprejemanja odločitve: "Mi smo bili seznanjeni s to obnovo pred kakšnim mesecem. Glede na to, da je to stavba vseh Tolmincev, bi ne glede na to, kaj zakonodaja predvideva, krajane o tem lahko povprašali že veliko prej. Že na začetku bi bilo smiselno narediti natečaj, da bi lahko potem izbirali med petimi, desetimi različnimi projekti, tako pa imamo samo enega." Na občini dogovarjajo, da natečaja niso izvedli, ker ne gre za novogradnjo. "Skladno z zakonodajo investitor o načinu prenove odloča neomejeno oziroma usklajeno z občinskim prostorskim načrtom, razumemo pa, da ima lahko glede zunanjosti vsak svoje mnenje," so še dodali.

Kino-gledališče ali kanalizacija?
Denar je na voljo iz evropskega sklada za regionalni razvoj, a občina še vedno niha med obnovo kino-gledališča in gradnjo kanalizacijskega sistema na Kamnem. Končna odločitev bo znana jeseni, dejstvo pa je, da bo načrt za kino-gledališče, če se bodo odločili za prvo možnost, ostal tak, kot je.

Neposrečen načrt prenove?