Na višini 650 metrov že več desetletij stoji kmetija Potočnik. Pravijo, da je ime dobila zaradi številnih potočkov, ki so tekli ob njej. Izjema je ta kmetija tudi v slovenskem merilu, saj je med prvimi imela mlekomat, postavili so ga v središču nekaj kilometrov oddaljenega Velenja, pa tudi zato so posebni, ker je mladi gospodar že prevzel kmetijo - čeprav so starši še čili in zdravi ter krepko pomagajo. Zato sta z ženo Marto, ki se najbolj posveča predelavi mleka in prodaji mlečnih izdelkov, pogumno stopila na novo pot. Najsodobnejši hlev je dovolj velik za 110 glav živine, kjer glavno delo - molžo, čiščenje, pa razvajanje krav in podobno - opravijo računalniki. 900 tisoč evrov znaša investicija, med 60 in 70 odstotkov bo nepovratnih sredstev z našega ministrstva, pa tudi iz Evrope, a zato sta se morala in se še bosta zelo trudila. Že ta teden prihaja na ogled kontrola, če sta res vse naredila, kot je treba.

Martina Bavec, direktorica direktorata za kmetijstvo, je ob tem dejala: ''Poleg dobrega poslovnega načrta in upravičenosti investicije je dejstvo tudi, da so na tej kmetiji lastniki mlada generacija, in to je tudi eden izmed elementov pri izboru novih projektov. Želimo izboljšati tudi starostno strukturo na slovenskem podeželju, povprečna starost lastnikov gospodarstva na kmetiji je namreč pri nas skoraj 60 let. Zato tudi vrsto let že velja ukrep mladi prevzemnik, dobijo zagonska sredstva in se lahko prijavijo prednostno na druge investicijske razpise, kar je tudi tej kmetiji uspelo, in to nas izjemno veseli.''

Marta Ročnik pa pojasnjuje: ''Lani smo gradili ta hlev, gradnja je bila naporna, a se je splačalo, tudi zaradi dobrega počutja živali. Pri nas delamo tudi jogurte in skuto, sodelujemo s kmetijo Podpečan iz Žalca, kjer imajo veliko izkušenj. Spodbudili so nas potrošniki, potem ko smo v Velenju postavili mlekomat in so potrošniki povpraševali po izdelkih. Kmetija je s tem pridobila tudi več na prepoznavnosti, več mlečnih izdelkov imaš, več imaš kupcev.''

Gospodar Gregor Ročnik pripoveduje: ''Mleko sta oddajala že moj dedek in oče pred 40 leti, ta investicija pa je tudi zaradi kriznih časov. Odločili smo se za večji hlev, prijazen do živali, če ne, bi morali iskati ali kakšno dopolnilno dejavnost na kmetiji ali pa zaposlitev drugje, tako pa sva z ženo kmeta, delajo še tudi starši. Problemi na kmetijah so naravne katastrofe, ki lahko odvzamejo del pridelka, tudi krme. Oddamo 400 tisoč litrov mleka, okoli 15 odstotkov oddamo neposredno v šole, vrtce. Skupaj s teleti imamo 110 glav živine, 55 je molznic. Pohvalil bi slovensko kmetijsko politiko, da mlade gospodarje podpira. Če podpore ne bi dobili, se za nov hlev ne bi odločili. Gre tudi za udobje krav, manj je fizičnega dela, nadzor je zelo dobrodošel pri mlekaricah. Avtomat zazna ime krave, težo krave ter njeno mlečnostiin mleko za vsako posebej, pa opozorilo, ali je z mlekom ali kravo kaj narobe. V tujino smo šli pogledat, kaj je dobro za živali, ker jih imamo radi, zato tudi ležijo na mivki - kot bi ležale zunaj. Imamo manj fizičnega dela, čas si razporedimo drugače, kmet pa mora biti tudi ekonomist. Sto glav ni tako enostavno imeti, tudi da imaš čim manj bolezni, je treba skrbeti. Včasih se je slišalo biti kmet posmehovalno, danes pa mora znati več poklicev. Ponosen sem, da sem kmet."

Duška Lah, TV Slovenija