Lokalne novice
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 25 glasov Ocenite to novico!
Po opravljenih prvih meritvah debla so padli tudi prvi udarci s sekiro: najprej je treba odstraniti "zgornjo" ploskev debla, vrhnjih 15 cm. Foto: Projekt Navis/David Badovinac
Zaradi oblike debla, ki je razmeroma ravno in samo rahlo ovalno v preseku, so sklenili, da deblo trenutno leži v primerni legi za izdelavo rekonstrukcije vrhniškega deblaka. Foto: Projekt Navis/David Badovinac
Z dolbenjem bodo odstranili skoraj šest sedmin mase: deblo zdaj tehta čez sedem ton, končna replika pa bo težka manj kot tono. Foto: Projekt Navis/David Badovinac
Repliko bodo gradili skozi celotno poletje od torka do nedelje med 9. in 17. uro, niti vročina ali slabo vreme ne bosta ovira. Pri gradnji lahko sodeluje kdor koli. Foto: Projekt Navis/David Badovinac

Nastaja replika rimskega deblaka, rokave lahko zaviha vsak

Gradili bodo vse poletje, počitek le ob ponedeljkih
15. julij 2017 ob 11:35
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Na ljubljanski Špici v okviru projekta Navis gradijo repliko rimskega deblaka, ki so ga podvodni arheologi leta 2015 potegnili iz Ljubljanice na Vrhniki.

Avtorja projekta David Badovinac in Rene Masaryk pojasnjujeta, da želijo s projektom ponovno oživeti staro plovbo po reki. Deblak pa naj bi izplul 2. septembra.

Projekt Navis je po besedah njegovega soavtorja Badovinca namenjen oživljanju gradnje in uporabe zgodovinskih plovil. "Gre za promocijo kulturne dediščine, s katero poskušamo prek oživljanja starih obrti, izkustva, učenja in pa zabave graditi stara plovila," je razložil.

"Deblo je bilo kar težko najti"
Desetmetrsko hrastovo deblo, iz katerega izdelujejo repliko značilnega rimskega ribiškega čolna, so našli v Krakovskem gozdu. "Deblo je bilo kar težko najti. Potrebno je bilo večje število ekspedicij po Krakovskem gozdu, da smo našli res lepo, ravno drevo, ki je vsaj pravšnje dolžine in ki nima grč oziroma jih ima čim manj," je pojasnil Badovinac.

Po njegovih besedah predvidevajo, da bo končna različica replike dolga okoli devet metrov, široka pa skoraj en meter. Originalni rimski deblak je sicer daljši, dolg je namreč 14,5 metra. "Mi seveda nismo mogli dobiti tako mogočnega debla," je tudi razložil Badovinac. Način gradnje replike pa bo po njegovih besedah "identičen".

Trenutno je gradnja replike šele v začetni fazi. Odstranili so namreč deblo na zgornji ploskvi in začeli poglabljati oziroma dolbsti sredico debla. Pri tem uporabljajo kovinska rimska orodja. Kot je ocenil soavtor projekta Masaryk, napredujejo sorazmerno hitro. Ob tem pa morajo zaradi vročine paziti, da les ne začne pokati. Temu bo sledilo oblikovanje stranic, kljuna in krme ter zunanjega dela.

Trenutna teža debla je po besedah Masaryka čez sedem ton, končna replika pa bo težka manj kot eno tono. Z dolbenjem bodo tako odstranili skoraj šest sedmin mase.

Deblak je špica na Špici
Repliko so začeli graditi 5. julija, izdelovali pa jo bodo skozi celotno poletje od torka do nedelje med 9. in 17. uro. Ne ustavi jih niti vročina niti slabo ali deževno vreme. Pri gradnji pa lahko sodeluje kdor koli. "Vedno več obiskovalcev ve za ta projekt in tudi vedno več ljudi nam pride pomagat," je dejal Badovinac.

Gradnjo replike bodo celotno poletje spremljale tudi dejavnosti, dogodki, različne delavnice in predavanja. Vse z namenom, da bi se lahko obiskovalci vživeli v zgodovinski čas. Celotno dogajanje sicer poteka v okviru prireditve Deblak je špica.

Repliko nameravajo splaviti po reki Ljubljanici 2. septembra, splavitev pa bo spremljal večji dogodek. "Takrat bo Rim zaživel," je pojasnil Badovinac. Dodal je še, da se bodo po splavitvi z deblakom odpravili na dvodnevno plovbo do Vrhnike z vmesnim postankom v Podpeči.

"Upamo, da bo potem ves čas na Ljubljanici in da bo služil tudi promociji dediščine in turizmu," pa je dodal Masaryk.

Projekt Navis so sicer začeli leta 2016, ko so naredili štirimetrski deblak, ki je predstavljal predvsem poskus gradnje plovila iz antičnega obdobja. V tem projektu pa sodelujejo Zavod za podvodno arheologijo, Skupina Stik in Arheofakt.

Rimski deblak, ki so ga izvlekli iz Ljubljanice, je do zdaj največji na slovenskih tleh. Dolg je skoraj 15 metrov. Trenutno pa ga restavrirajo v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

A. K.
Prijavi napako
Komentarji
ennui
# 15.07.2017 ob 15:32
Malo spama, mogoče bo komu zanimivo (tekst od B. Županek):

Antični geograf Strabon je pisal tudi o prometnih poteh,
ki so prek našega prostora potekale v mlajši železni dobi in so ostale v rabi tudi v rimskem obdobju ter še pozneje. Med drugim pravi, da so blago iz Akvileje (verjetno olje, vino, sol, keramiko in steklo) prepeljali na vozovih čez prelaz Okro (Razdrto) do naselbine Tavriskov v Navportu, kjer so ga preložili na čolne in peljali po Ljubljanici in Savi do pomembnega emporija v Sisciji (Sisak), nato pa na- prej do Donave. In sicer pravi Strabon takole: »Pri Okri, najnižjem delu Alp, mejijo (sc. Japodi) na Karne, in preko nje tovorijo blago z vozovi iz Akvileje v kraj, imenovan Nauportus po poti, ki ni mnogo daljša od 400 stadijev. Od tam prevažajo blago z ladjami po rekah do Donave in do krajev, ki leže ob njej. Mimo Nauporta teče iz Ilirika prihajajoča plovna reka, ki se izliva v Savo, tako da se tovor brez truda transportira v Segestiko, do Panoncev in Tavriskov. Pri Segestiki pa se v Savo izliva tudi Kolpa. Pot od Akvileje do Nauporta, naselja Tavriskov, do koder je treba pripeljati tovorne vozove, znaša za tistega, ki potuje čez Okro, 350 stadijev; nekateri pravijo tudi, da 500. Okra je namreč najnižji del tistih Alp, ki se raztezajo od Retije do Japodov. Tam pa, pri Japodih, se gorovje spet dvigne in imenuje Albijsko. Podobno pelje pot čez Okro tudi iz Tergesta – karnijske vasi – na barje, imenovano Lugeon. Blizu Nauporta teče reka Korkoras, ki sprejema blago. Izliva se v Savo, ta pa v Dravo.« (po Šašel 1975, 79). Rimljani so si nadzor nad to prastaro trgovsko cesto, za katero so se bojevali tako Tavriski kot Karni in Japodi, priborili v krvavih bojih proti staroselcem.
rogati
# 15.07.2017 ob 15:09
Pred Rimljani so področje plovne reke Save in tudi Ljubljanice poseljevali KARNI. Glej Plinij in Strabon v Kluveri 1624, 69,75.
Haloo
# 15.07.2017 ob 12:09
Res me zanima kako so izločili na obeh koncih razklani del debla?
(Nestrokovno podrto drevo)
Ples
# 15.07.2017 ob 19:07
@SF0100
David je moj sošolc. Pozdrave.

Lepo, da ga tule pozdravljaš, zdaj, ko so počitnice ;)
Ples
# 15.07.2017 ob 19:05
Fajn projekt!
cenitamsok
# 18.07.2017 ob 23:28
A so tudi sekire rimske? Če jih ne znajo nasaditi, naj se ne gredo dolbsti čolna!
vzdev
# 15.07.2017 ob 18:59
Način gradnje replike pa bo po njegovih besedah "identičen"

Nisem vedel, da so imeli v tistih časih že tako moderno orodje, kot je na sliki 2.
veza
# 16.07.2017 ob 14:22
ennui
# 15.07.2017 ob 15:32

hvala za ta tekst, torej, na našem ozemlju so živeli ljudje, plemena- Japodi, Tavriski, Reti(jci), Karni, Histri itd, vse kaže, da so govorli enak jezik kot mi, seveda se je v dva tisoč letih spreminjal, in imeli so našo kulturo in svojo religijo.
Zakaj potem tu govorijo o Rimljanskem čolnu, Rimljani so bili samo vrhni sloj, vojaštvo, uradništvo , ljudje so pa ostali isti kot prej!
SF0100
# 15.07.2017 ob 13:42
David je moj sošolc. Pozdrave.
galoper
# 15.07.2017 ob 18:54
Kaj bi radi s tem dokazali, da so zaostali za stoletja? A ni škoda drevesa?
Kazalo