Lokalne novice
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 41 glasov Ocenite to novico!
Frelihi so izpopolnili tako penine kot tudi mirna vina. Foto: Frelih
Uroš Bolčina prihaja z Vipavskega, leta 2002 pa je diplomiral iz enologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Izkušnje je nabiral v znanih vipavskih in goriških kleteh, delo pa nadaljeval po vsem svetu. Frelihi o njem pravijo takole: "Bolj kot se poglabljamo v vino, bolj ugotavljamo, koliko stvari do zdaj še nismo vedeli. Vse to nam je s svojo širino znanja in izkušnjami razkril Uroš. Ima strokoven pristop in profesionalen odnos do dela. Vse to je zgradilo med nami medsebojno zaupanje, zaradi česar izjemno dobro sodelujmo in prepričani smo, da smo na pravi poti in se veselimo prihodnosti z njim." Foto: Osebni arhiv
Frelihi prihajajo iz Šentruperta. Foto: Frelih
Fotografija Veronike Frelih, Josipa Freliha in Veronike Frelih mlajše pred vinsko kletjo v Šentrupertu. Foto: Frelih
Nagrajeni cviček od fare. Foto: Frelih
Vinograd Frelihov v Zadragi nad Šentrupertom. Foto: Frelih
Posel bo po Veroniki Frelih prevzela njena hčerka Veronika mlajša. Foto: Frelih
Bolčina se je odločil, da pri pridelavi Frelihovega cvička uporabi tudi nekatere ekološke in biodinamične principe. Foto: Frelih

Dodaj v

Nov mejnik v vinarstvu: Decanter nagradil cviček!

Zmagovita kombinacija: Vinska klet Frelih in enolog Uroš Bolčina
19. maj 2017 ob 06:17
Šentrupert/London - MMC RTV SLO

O cvičku kroži veliko šal. Da to sploh vino ni, da je lahko všeč samo Dolenjcem, da je obarvana voda ... A zgodba vinske kleti Frelih iz Šentruperta dokazuje, da je tudi cviček lahko vino z veliko začetnico.

Kar je potrdilo tudi zadnje Decanterjevo ocenjevanje, ki je Frelihovemu "cvičku od fare" podelilo visoko oceno.

Omenjeno vino, letnik 2016, je v Londonu prejelo od 83 do 85 točk (t. i. nagrada commended), je pa to sploh prvič, da je kdo poslal cviček na kako večje mednarodno tekmovanje. Kot je ob tem povedal znani somelje in vinski publicist Jože Rozman: "Ni ga junaka, ki bi si to upal!"

Frelihi so se z Decanterjevega ocenjevanja vrnili tudi z dvema bronastima medaljama (za penino Kappelman 2008 in penino Frelih brut rosé), a daleč najbolj so ponosni na uspeh cvička. Kot nam je povedala Veronika Frelih, so ga poslali prvič, predvsem zato, da bi dobili mnenje in oceno njihovega dolgoletnega dela. "To je izjemen dosežek za nas in za cviček sploh, pravzaprav senzacija, saj ne pomnimo, da bi kdaj cviček osvojil tako priznanje, ker je vseeno lokalni, dolenjski posebnež," pravi.

Frelihi - tradicija, stara 120 let
Vinogradniška tradicija je v družini Frelih stara že skoraj 120 let, največ na področju kakovosti in prepoznavnosti Frelihovih vin pa je naredil Veronikin tast Josip Frelih, ki je bil prvi, ki je dvignil raven cvička s podeželskega, namiznega vina, ko ga je pred več kot 30 leti izpopolnil, naredil všečnega širši množici ter ga stekleničil v buteljko. Zato ga je uspešno tržil in pozneje postal tudi ambasador cvička, pripoveduje Frelihova.

Josip Frelih je bil tudi prvi, ki je na Dolenjskem začel pridelovati penino po tradicionalni metodi. Po prezgodnji smrti Frelihovega sina Petra posel zdaj nadaljujejo njegova žena Veronika in štirje otroci, Josip Frelih pa jim še vedno pomaga z nasveti.

Pravi mož za nagrade - enolog Uroš Bolčina
Pred lansko trgatvijo so si Frelihi zadali izziv, da z vini naredijo korak naprej, jih osvežijo in stilsko modernizirajo, zato so se odločili, da vpeljejo svež veter in znanje, ter k sodelovanju povabili vipavskega enologa Uroša Bolčino, ki je izziv sprejel.

O Bolčini smo sicer na naših straneh pisali lani, ko je ta mladi, a izkušeni enolog, ki je svoj pečat puščal v kleteh od Južne Amerike do Portugalske, hrvaški vinarni Veraldi na Decanterju pridobil najvišjo oceno rdečega vina leta v kategoriji nad 15 funtov. Zanimiv podatek - šlo je za teran, oz. Istrian, kot je Veraldino ime za to sorto, ki neti tako srdit medsosedski spor.

Bolčina je tako zdaj že neke vrste izvedenec za dvigovanja kakovosti vina, s Frelihi pa je želel pokazati, da se lahko naredi cviček, ki bo všeč tudi tistim, ki ga sicer ne pijejo in ga morda stereotipno popredalčkajo drugam. Njihov cilj je tako približati cviček tudi drugim Slovencem in stroki na svetovni ravni, pri tem pa uporabljajo tudi biodinamične in ekoprincipe.

Spodaj pa še krajši pogovor z Veroniko Frelih in Urošem Bolčino.


Gospa Frelih, pravite, da je bil vaš tast prvi, ki je "dvignil raven cvička s podeželskega, namiznega vina, ko ga je pred dobrimi 30 leti izpopolnil, naredil všečnega širši množici ter ga stekleničil v buteljko". Pravite, dvignil raven. Konkretno, za laike - kje je razlika med cvičkom, ki ga Nedolenjci odpravljajo/odpravljamo, češ da to sploh pravo vino ni, in cvičkom, za katerega je imel vizijo že vaš ded, zdaj pa ste dobili še potrdilo.
VF: Naš dedek oz. moj tast Josip pravi, da se nikoli ni mogel sprijazniti s tem, da iz tako lepih grozdov žametne črnine (ki predstavlja glavni del grozdja za cviček) nastaja vino slabe kakovosti in slabega slovesa. Zato se je pred toliko leti odločil, da to spremeni. Za svoj izboljšani cviček je začel odbirati boljše grozdje (primerno zrelo, ne gnilo …), bolj je pazil na čistočo pri predelavi v kleti (kar takrat še ni bilo tako pogosto), začel ga je polniti v buteljke, jih opremil z lepo etiketo in mu dal pomenljivo ime – Cviček od fare (kot fant od fare). Zunanji videz buteljke Cvička od fare se do danes skoraj ni spremenil, smo pa prav zdaj v fazi spreminjanja zunanje podobe vseh naših vin, ki bo sledila osveženim in stilsko moderniziranim vinom.

Pravite, da se trudite cviček narediti "všečen tudi Primorcem in drugim Slovencem ter ne nazadnje tudi ocenjevalcem na svetovni ravni", kot je ocenjevanje Decanter. Verjetno sicer je razlika med vinom, ki je všečen za množice, in vinom, ki je všečen za poznavalce?
UB: O všečnosti cvička na splošno tole: treba ga je bilo dati v okvir, kjer so kisline nižje, polnost okusa povečana (kar ni enostavno zaradi zakonske omejitve pri maksimalni vsebnosti alkohola 10 %), vsebnost taninov minimalna in, seveda, vonj izrazito saden. Moje mnenje je, da vino, ki je všeč poznavalcem, ni všeč splošni ljudem oz. redko. Večja verjetnost je pridelati vino, ki je namenjeno biti všečno množici in je obenem všečno tudi poznavalcem (smeh).

Uroš, vi očitno poznate zmagoviti recept - potem ko ste Hrvatom priborili zmagovalni "teran", vam je uspelo še cviček spraviti med šampione. Kje je skrivnost? Kaj je ključno, da vino spravite na višjo raven?
UB: Pri vsaki stvari je tako, da če imaš že v glavi izdelan načrt cilja, ga boš tudi dosegel. Vsekakor pa moraš prilagoditi pristop v pridelavi vina glede na vino, ki ga želiš pridelati. Pri cvičku smo predvsem izkoristili danosti Frelihovih vinogradov, kjer je precej peščenih tal in ima tako že v osnovi lahko grozdje nižje kisline in bolj bogate okuse. Vsekakor pa smo nato pridelavo cvička prilagodili novim pristopom, kot so predelava v atmosferi CO2, hlajenje drozge, določeni prijemi v fazi alkoholnega vrenja (igranje z različnimi temperaturami), spontane fermentacije, odležavanje vina na odmrlih kvasovkah, principi ekološke in biodinamične pridelave vina ... vse to in še kaj je je prispevalo k vinu, ki je pridelano v okviru pravilnika o pridelavi cvička PTP, s tem, da je kljub nizkemu alkoholu in nizkemu skupnemu žveplu vino zelo obstojno in, kar je zelo pomembno, je prijetnega sladkastega okusa - kljub nizkemu sladkorju. Vsekakor nam je namen cviček dvigniti še na višjo raven, zdaj, ko vemo, kje so še rezerve.


Če se navežem na prejšnje vprašanje - se da potegniti kake vzporednice med dvigovanjem ravni nekega terana/istriana in cvička? Kje so podobnosti, če sploh? Kje razlike? Predpostavljam, da je delo za družinskega vinogradnika, kot je Frelih, precej drugačno od Veralde, za katero stoji v prvi vrsti kapital.
Vsekakor so tukaj skupni imenovalci. Gre za lastnika, ki se zaveda, da njegov doseg znanja pridelave vina seže samo do določene ravni poznavanja. Vinarstvo, kot vsaka panoga, pa gre zelo hitro naprej. Redki so tisti, ki si priznajo, da niso sposobni dvigniti svojih vin na višjo raven, kar pa je absolutno potrebno za pariranje na trgu. Razlika pri vinih, če primerjamo Frelihe z Veraldo, pa je ta, da cviček ne bo nikoli nad 10 % alkohola, kot je to lahko pri vinih, ki niso cviček. Višji alkohol namreč pomeni večjo polnost in nižjo kislino. Kar se pa tiče kapitala, se pri tem ne bi strinjal, ker gre vedno za pristop, in to je pristop skupnega dela in zaupanja, kjer moram Frelihe zelo pohvaliti, ker na začetku tudi oni niso verjeli, da se da to narediti. Vsekakor pa za jesen pripravljamo določena vina, ki bodo zelo vznemirila predvsem poznavalce vin. Vsekakor je vedno potrebna zmagovalna miselnost, ki jo Frelihi imajo.

Frelihi, vi pravite, da takega priznanja niste pričakovali, ker da je vseeno lokalni, dolenjski posebnež. Pa vseeno - v tujini se zdaj iščejo avtohtone sorte in regijski posebneži, mar ne? Je to neki opazni trend?
UB: Res je, pa še plus vsega je, da ima cviček nizek alkohol. Marsikje na južni polobli se že nekaj let prizadevajo za vina z nizkim alkoholom za splošnega potrošnika.
VF: Takega priznanja nismo pričakovali, ker se zavedamo, da cviček že v osnovi nima lastnosti, ki bi mu omogočale, da bi se kosal z resnejšimi vini, že v Sloveniji ne, kaj šele v svetovnem merilu. Verjamemo pa, da ima tudi cviček lahko odlike, zanimive za marsikaterega vinoljubca, ki mu da priložnost, da ga spozna. Z uporabo sodobnejših metod pridelave smo si zadali cilj, da dvignemo kakovost in všečnost cvička na najvišjo možno raven. Ob tem nam morda uspe, da bomo opaženi in bo tudi cviček kot dolenjska avtohtona sorta postal ne samo slovenski, ampak svetovni posebnež.

Angleži poznajo cviček? Kakšni so bili konkretni odzivi tuje stroke na vaš cviček?
UB: S tem nismo seznanjeni. Vemo pa, da se nekaj cvička prodaja v ZDA.
VF: Zadeva je še tako sveža, da odzivov tuje stroke še nismo dobili. Vsekakor pa smo z udeležbo na Decanterjevem ocenjevanju želeli dobiti čim bolj objektivno oceno oz. pozicioniranje.

Je cviček lahko "veliko vino"? Kakšen je njegov domet, kje so omejitve?
UB: Cviček verjetno ne bo nikoli veliko vino (ker je omejen z nizkim alkoholom). Lahko pa bo, in za to si prizadevamo, zelo všečno vino. Sploh pa tudi, ker se pri tem vinu da dosegati nizko vsebnost žvepla (kar so zdaj tudi trendi). Glede na to, da je glavna sestavina cvička žametovka, sem mnenja, da se da veliko vino narediti s to sorto, predvsem v obliki penečega vina. Sami stavimo na to sorto veliko - ko bo čas, pride na trg tudi nekaj zelo specifičnega iz te sorte, doslej neznanega Slovencem.
VF: Tudi mi se strinjamo, da cviček verjetno nikoli ne bo veliko vino. Poleg nizkega alkohola ima tudi nižji ekstrakt in res ni primeren za staranje (po pravilniku o cvičku je lahko v prometu le dve leti in pol po trgatvi grozdja, iz katerega je izdelan). Zaradi nižjega alkohola je bolj nagnjen k oksidaciji in zato manj obstojen oz. stabilen. Zelo smo veseli, da nas je Uroš po lanski trgatvi naučil, kako s pravilnim ravnanjem in določenimi postopki v sami predelavi ostati pri nizki vsebnosti žvepla, in kljub temu doseči višjo stabilnost vina, tudi cvička. Pri posvečanju pridelavi cvička vedno bolj spoznavamo njegovo glavno sorto, iz katere je sestavljen, to je žametna črnina ali žametka. Žametna črnina je vsekakor grozdje, ki očara, penina iz žametke letnik 2009 je na Decanterju prejela bronasto medaljo. Prepričani pa smo, da lahko penino iz žametke popeljemo še višje.

Priznavate, da gre pri cvičku za lokalnega posebneža in za vino, ki ima določeno slabo konotacijo. Kaj pa na vaš "okrepljeni" cviček porečejo lokalni ljubitelji cvička, tisti, ki morda prisegajo na tisto namizno verzijo?
UB: Ker se slog življenja spreminja, je treba spremeniti tudi slog vina. Tisti, ki tega pri cvičku ne bodo spreminjali, bodo pač ostali pri kritikah neljubiteljev cvička.
VF: Odzivi na "izboljšani" cviček so za zdaj samo pozitivni. Zelo veliko lokalnih ljubiteljev oz. pivcev ga pohvali in pove, da je razlika opazna. Tega smo res zelo veseli. Konec koncev je naše vino namenjeno kupcem in ne samemu sebi ali nam.

Kaja Sajovic, kaja.sajovic@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
Celt
# 19.05.2017 ob 07:08
Bravo, čestitke.
Svit-1
# 19.05.2017 ob 07:19
A tega imena nam še niso speljali Hrvati?
megan
# 19.05.2017 ob 07:16
Da ne bo kdo zdaj mislil, da je prav vsak cviček dobil visoko oceno na tekmovanju v Londonu in da je prav vsak cviček vrhunsko vino. Vrhunski je ta Frelihov, kjer so zgleda vključili dobre sorte grozdja (cviček ni sortno vino, ampak mešanica več sort) imeli kvalitetno grozdje in primerno znanje.
Zanima me, koliko podobnih ocen in nagrad so v preteklosti dobila vina s Slovenskih Goric, Krasa, Brd ...
politik kritik
# 19.05.2017 ob 07:34
Pazite! hrvati so že v nizkem štartu.
Peter F.
# 19.05.2017 ob 08:34
Nikjer na Dolenjskem nihče ne izgovarja "cvajčk". Ne vem od kje ti to.
Kvečjemu "cvičk", brez e-ja. Sicer pa ne glede na kvaliteto; bolje spromoviranega vina v Sloveniji nimamo. Res neverjetno kaj je dolenjskih vinarjem na splošno uspelo v zadnjih, recimo 20 letih.
Seneca
# 19.05.2017 ob 07:59
Kdaj bodo na alkoholnih pijačah slike posledic pitja alkohola?

Takrat, ko abstinenti ne boste živeli v povprečju par let manj kot zmerni pivci. Preveri raziskave na netu, običajno gre za 3 - 4 leta razlike.
watwat
# 19.05.2017 ob 10:04
Zivjo sam tole da povem da smo slovenci pijanci in to
Je zalost ker alko ubija vedno pa se zgodi vsaj 10 dogodkov na leto kjer se nagrajuje alokohol in se ga uliva na veliki..pejte se zdravt alkoholiki eniludje trpijo zarad tega..


Nalij si kakšen deci in se malo pomiri.
bogaboječ
# 19.05.2017 ob 09:40
Kingestone, definiraj, katere so "slabše sorte grozdja" iz katerega pridelujejo cviček.
zniranc
# 19.05.2017 ob 07:20
Zdaj verjetno lahko pricakujemo tudi zahtevo eu komisiji od nasih juznih sosedov, da jim dovoli uporabo imena hrvatski cvicek :-D
drg
# 19.05.2017 ob 07:37
Cviček je hrvaški. To se ve.

:) :) :)
GORILA
# 19.05.2017 ob 08:09
Cviček - najbolj alkoholna brezalkoholna pijača!
Šala!
Cviček je OK vino, še posebej za pivopivce, ki vina nasplošno ne maramo!
Čestitke!
skriti
# 19.05.2017 ob 07:34
Bravo Uroš, čestitke!
juventina10
# 19.05.2017 ob 07:54
hahaha ja pa res, še malo pa bo hrvatski cvičak...,samo še po trte pridejo, da jih pokupijo, pa smo tam.
Micesar
# 19.05.2017 ob 07:49
Cviček po slovensko... po podgursko pa cvajčk. Belokranjci ga ne maramo, ker je peveč podoben tekočini, ki nastane pri pranju sodov
Rataplan
# 19.05.2017 ob 11:05
@qayxc:
Zgolj v informacijo: ob podobni vsebnosti sladkorja v malinovcu kot alkohola v vinu, je malinovec za organizem približno tako škodljiv kot cviček (verjetno še bolj, ker ne vsebuje tistih koristnih snovi, ki jih - predvsem rdeče - vino).
Sladkor, predvsem fruktoza, se namreč v organizmu (jetrih) presnavlja kot alkohol, se pravi kot strup in ravno tako povzroča steatozo jeter.
kingestone
# 19.05.2017 ob 09:06
cviček je cviček, slovenska kulturna dediščina.

če ni kiselkast in iz slabših sort grozdja, to ni cviček.

je mednarodno zaščiten in prepoznaven, je PTP. kdor slabo govori o cvičku nima pojma o vinih in se nažirava z najcenejšim vinom in pilsom...

kaj še želite drugega?? ponosni smo lahko nanjga!
REsnica
# 19.05.2017 ob 08:34
Decanter je bolj populistično POP ocenjevanje. Najboljših (svetovnih in tudi slovenskih) vin tam praviloma ni. Je pa nagrada vseeno lepa pohvala. Sam pa nisem velik ljubitelj cvička.
jureimacure
# 19.05.2017 ob 22:34
Cviček je bomba, med celodnevnim delom na vrtu ga lahko spiješ dva litra in si ravno prav "čukjen".
zvepleni
# 19.05.2017 ob 06:56
Cviček je zakon od nekdaj.
Ne tisti z medaljo ampak iz hrama.
smeško 562
# 21.05.2017 ob 23:07
Dolenjci ga znajo pripravit, to je dejstvo. Ma ga ni boljšega kot kozarec cvička, malce narezka pa moški pevski glasovi v vinski kleti. Se naredi prava žurka, pa sploh ne čudi da ga dolenjci radi cuknejo. Ko cel dan garaš v greznici ala Revoz je cviček prava sprostitev.
Rataplan
# 19.05.2017 ob 12:21
@Guliarth:
In kdaj bodo na plastenkah vode slike posledic pitja vode iz plastenk, ne samo okoljske, kot je t. i. sedmi kontinent (http://ciklon.si/stran/?p=7905), temveč tudi tiste, ki izhajajo iz osnesnaženosti take vode z npr. ftalati?
zamudnik
# 19.05.2017 ob 21:28
Lepo lahkotno steče po grlu. Ob kosilu ga ni boljšega. Ob kosilu, ne ob degustaciji mikrogrižljajev iz visoke kuhinje.
dečko
# 19.05.2017 ob 19:56
Super, čestitke Frelihu!
firtoh
# 19.05.2017 ob 17:35
Zdaj naj pa še en pošlje grabenvalar(šmarjak) na Decanter.Lahko ga reklamira kot bio-LSD
REsnica
# 19.05.2017 ob 09:26
Mene ne moti, da je cviček "mišela" različnih vin.

Sem pil pa že marsikateri cuvée, ki mi je bil veliko bolj všeč. Cviček je lahko vrhunsko dober v svojem razredu, ne bo pa nikoli med najbolj zaželenimi mešanicami vin. Je preprosto vino ki mu manjka marsikaj. Ima pač svoje značilnosti ki so nekaterim všeč. Predvsem nanj prisegajo "domačini". Podobno kot vipavci na svoje (pol avtohtone) sorte pinela, zelen, klarnica. Ampak tudi te sorte so specifika in ne nekaj vrhunskega. Tak je pač moj okus.
enix
# 22.05.2017 ob 06:42
čestitke..
prava embalaža je pri vinih tudi važen faktor, posebej če ga nabavljaš na trgovskih policah.... v plastični kanti je pa vse enak šmorn, cviček ali teran.
RJSlo
# 19.05.2017 ob 16:10
kingestone
# 19.05.2017 ob 09:06
...
kdor slabo govori o cvičku nima pojma o vinih in se nažirava z najcenejšim vinom in pilsom...
------------------------------------
No ja. Kot je v navedeno v naslovu. Nov mejnik v vinarstvu. Cviček so uvrstili med vina.
milko54
# 20.05.2017 ob 04:46
Stavim, da bodo Hrvati kaj kmalu pogruntali, da je Cviček njihovo vino in da Slovenci pač samo kopirajo in zavajajo.
pozitivc
# 19.05.2017 ob 22:40
Ni treba da se mu reće vino, ampak je super pijača za veselje, ob hrani in za nabutat se ga
veza
# 19.05.2017 ob 19:26
Decanter ni resno tekmovanje, a saj ni to tako pomembno, po moji pameti, edino realno tekmovanje bi bilo, da žirija izbere naključne vzorce s polic trgovin in potem naj pride resnica na dan!
Cviček je kar v redu, če je biološko razkisan, če pa koga boli glava po eni flaši vina, potem mora vedeti, da je pil več kemije kot vina...
nuLanuLa
# 19.05.2017 ob 17:05
Droga je droga, pa naj kdor hoče piše kar hoče.
jales
# 19.05.2017 ob 15:54
Guliarth
# 19.05.2017 ob 06:47
Kdaj bodo na alkoholnih pijačah slike posledic pitja alkohola?

Nikoli, ker:
če bi dajali gor slike tvojega spočetja, bi to otežilo prodajo.
Micesar
# 19.05.2017 ob 12:46
Peter F. Ti se kar tolaži
Celine
# 19.05.2017 ob 08:51
Toooooo!
pepar
# 19.05.2017 ob 09:08
Da niso vzorce zamešali pri ocenjevanju :)
Drugač pa,super uspeh,verjamem,da ga bodo znali tržit.
In kot je nekdo že napisal,ni sedaj vsak cviček nagrajen.
luckyss
# 19.05.2017 ob 08:43
Najboljše vino je domači "brajdevec"..Torej mešanica "izabele",šmarnice in kakšnega kvintona..seveda v pravem razmerju..
Med poznavalci to šteje za manjvredno brozgo, hkrati pa ga požrejo vsak po liter ali dva, ko jih dobiš v klet ;))
Vrhunska vina so pač le za dodatek hrani, mi pa smo narod pijancev...zato ne pretiravat s "strokovnostjo"..;)
qayxc
# 19.05.2017 ob 07:35
Na zdravje, jaz pa bom nazdravil raje z malinovcem.
krnekilojz
# 21.05.2017 ob 10:54
Cviček je super tekočina za brisanje vetrobranskega stekla, vse mušice se kar stopijo.
čak mal noris
# 21.05.2017 ob 10:54
Iskreno...kako je "to" lahko komu všeč?
Primus Rochwald
# 19.05.2017 ob 08:33
Pa ga imamo! Prvi nagrajeni - avtohtono slovenski - kis :D
Bravo!
gustl
# 19.05.2017 ob 09:47
Cela znanost okol tega pac spijs flasu si drug dan bolan pa glavo ti hoce razfukat vauuuu
noprou
# 19.05.2017 ob 08:04
Cviček je kralj! In to sam po sebi.
Spremenjeni cviček - morda ima šanse, a se bo moral zelo potruditi
Sladkasti cviček - kot kisla nutela - hvala ne
MoM
# 19.05.2017 ob 07:52
na sončni strani Gorjancev si s cvičkom noge peremo :D
RJSlo
# 19.05.2017 ob 08:42
O cvičku kroži veliko šal.
--------------------------------------
No ja. In tudi veliko resnic. Včasih so pri nas pijanci kupovali Rebulo, z rumeno etiketo, cviček pa samo in edino v skrajnem primeru, če ni bilo Rebule. Zanimivo, da nihče ne trži naše šmarnice, ki je bolj zdrava od večine vin in nevin v Sloveniji.

Še enkrat. Cviček ni vino!
gustl
# 19.05.2017 ob 09:46
Zivjo sam tole da povem da smo slovenci pijanci in to
Je zalost ker alko ubija vedno pa se zgodi vsaj 10 dogodkov na leto kjer se nagrajuje alokohol in se ga uliva na veliki..pejte se zdravt alkoholiki eniludje trpijo zarad tega..
Guliarth
# 19.05.2017 ob 06:47
Kdaj bodo na alkoholnih pijačah slike posledic pitja alkohola?
Kazalo