Tri lučke na Sremiču so po skoraj desetletju ponovno odprla svoja vrata. Foto: Goran Rovan
Tri lučke na Sremiču so po skoraj desetletju ponovno odprla svoja vrata. Foto: Goran Rovan
false
Poleg restavracije in prenočišč je v njem tudi kongresni center. Foto: Goran Rovan
false
V gostišču je tudi 142 let stara preša, največja v tem predelu Evrope. Foto: Goran Rovan
false
Prodoma namerava zgraditi še manjši butični hotel z 20 sobami. Foto: Goran Rovan
false
Tri lučke si želijo predvsem zahtevnejših gostov, zanje je prirejena tudi kulinarična ponudba in vinoteka. Foto: Goran Rovan
false
Lastnika Prodome Igor in Andreja Zorko sta ogorčena, ker so jima zarubili 200 tisoč evrop nepovratnih evropskih sredstev. Foto: Goran Rovan
Tri lučke morajo vrniti evropska sredstva

Gostišče Tri lučke na Sremiču, ki stoji na elitni lokaciji, s čudovitim pogledom na Krško polje in Gorjance, in je bilo vedno priljubljena izletniška točka Krčanov, je spet odprlo svoja vrata. Na tej lokaciji je bila priznana gostilna že vrsto let. Leta 1985 jo je kupil takratni Mercatorjev Hotel Sremič, jo obnovil in temeljito razširil. Vanjo je vključil tudi spomeniško zaščiteno prešo, ki je največja na tem delu Evrope in je zdaj stara kar 142 let. Kompleks Treh lučk je potem leta 2003 kupila družina Radej, ki ima nedaleč stran svoj kmečki turizem. Zaradi kreditnih obveznosti je gostišče obratovalo s težavami le do leta 2007, potem pa ga je NLB kot upnica prodala.

Kompleks Treh lučk je kupilo podjetje Prodoma iz Brežic. Za njegovo obnovo je skušalo pridobiti nepovratna evropska sredstva, kar jim je uspelo šele v tretjem poskusu leta 2013. Obnovo so začeli leto pozneje, razdeljena pa je bila v tri faze – obnovo, dograditev in opremo. Tako da so naložbo, ki jih je stala kar dva milijona evrov, dokončno končali letos.

Igor Zorko, direktor Prodome, ki je morala zaradi razpisnih pogojev sedež podjetja iz Brežic preseliti na Sremič, takole predstavlja naložbo: »V tem času smo temeljito obnovili restavracijski del, porušili nekdanjo gostilno in tam postavili sodoben kongresni center, ki lahko gosti 80 ljudi. Na novo smo uredili tudi dve restavraciji. V večji stekleni dvorani lahko sprejmemo do 100 gostov, imamo pa še kavarno in odprto teraso s čudovitim pogledom. Tudi sicer imajo vsi naši prostori pogled na bližnjo in daljno okolico. Obnovili smo tudi prenočišča, tako da imamo zdaj pet dvoposteljnih sob in dva apartmaja, v katerih lahko prenoči 18 gostov.«

Prodoma je zgradila tudi manjši bazen, namenjen hotelskim gostom, v kleti pa uredila vinoteko, kjer ponujajo vina iz vseh slovenskih vinorodnih dežel, pa tudi druge lokalne kulinarične izdelke, od salam in sirov do suhomesnatih izdelkov krškopoljskega prašiča. Tudi sicer stavijo na zahtevnejše goste, temu je podrejena tudi gostinska ponudba. Za razvajanje tako skrbita uveljavljena kuharska mojstra Dejan Mastnak in Aljaž Novšak.

Največja lesena preša na tem delu Evrope
Zanimiva je tudi zgodba tega posestva na Sremiču, ki se je začela daljnega leta 1874, ko so prvi lastniki, brežiški grofje Attemsi, na tem mestu zgradili veliko leseno vinsko prešo. To je največja ohranjena lesena vinska preša na kamen v posavski regiji, na južnem delu Štajerske in verjetno tudi v tem predelu Evrope. Zadnji lastnik posestva na Sremiču iz družine Attems je bil dr. Ferdinand Attems, veleposestnik iz Slovenske Bistrice. V času lastništva Attemsov, ki so tukaj imeli okoli 10 ha vinogradov, je grozdje obiralo po 20 do 30 trgačev. Grozdje so v veliki preši stiskali po 2 do 3 tedne skupaj, tudi ponoči. Prešni kamen so vrteli štirje moški. Stisnili pa so po 30 do 50 hektolitrov mošta.

Preša meri kar 12 metrov v dolžino, njeno sleme pa je izdelano iz ogromnega hrasta, posekanega v Lopami, ki je v neposredni okolici Sremiča, iz katerega so izrezali še dve slemeni. Preša je bila leta 1987 zavarovana kot kulturni spomenik, pomemben za širše območje Slovenije. Kot so zapisali v odločbi, gre za »izredno etnološko premično kulturno dediščino, tip preše, ki se je k nam prenesel skupaj s porensko trtno kulturo in se je v prikrojenih izmerah razširil za potrebe vinogradnikov v večini naših krajev. Dimenzije vinske preše pri Treh lučkah na Sremiču kažejo na to, da gre za impozantno stvaritev večjega tipa preše na kamen, ki je bila tudi na Štajerskem do konca 19. stoletja prava redkost, saj so bile značilne le za velike posestnike, pri katerih so pripravljali vino tudi manjši kmetje - vinogradniki.«

Tip velike lesene preše na kamen je za svoje delovanje potreboval velik prostor. Sremiška preša je bila tako postavljena v samostojni, v ta namen zgrajeni stavbi - prešnici na vzpetini sredi vinogradov. Zanjo po odločbi skrbi pooblaščene strokovna organizacija za varstvo premične kulturne dediščine Posavski muzej iz Brežic, ki je bil tudi predlagatelj zavarovanja.

Podjetje Prodoma mora vrniti 200 tisoč nepovratnih evropskih sredstev
Za obnovo in dograditev tega prestižnega turističnega centra na Sremiču je podjetje Prodoma porabilo dva milijona evrov. Za desetino tega denarja je dobilo tudi nepovratnih evropskih sredstev, saj so bili leta 2013 uspešni na razpisu Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Tam so kandidirali z naložbo v obnovo in delno dograditev v vrednosti 340 tisoč evrov in dobili 200 tisoč evrov. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja so v letu 2015 ta denar tudi prejeli na svoj račun, saj je bil projekt obnove končan.

Ko so letos začeli obratovati, sprva zgolj za napovedane skupine, pa so junija letos dobili odločbo, da morajo ta nepovratna sredstva vrniti. O pravih razlogih direktor Prodome Igor Zorko le ugiba in pove: »Očitali so nam, da po njihovem nismo objekta pravi čas odprli. Zato mislimo, da smo v tem primeru zelo in po krivem oškodovani. Namreč, mi smo ta evropska sredstva namenili izključno za tiste zadeve, ki smo jih načrtovali in z njimi tudi šli na razpis, torej obnovo brez notranje opreme in stvari, ki smo jih pozneje dodali, kot so bazen in podobno. To smo seveda financirali iz lastnih sredstev in le za desetino najeli posojila. Prepričani smo, da gre za neko birokratsko pikolovstvo, saj razpis ni nikjer definiral točnega datuma oziroma roka, kdaj bi mi morali ta objekt odpreti.«

Kljub pravočasno vloženi pritožbi na odločbo so jim teden dni pred uradnim odprtjem, to je bilo 13. oktobra, denar zarubili. Na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja o pritožbi še niso odločili, zato zadeve ne komentirajo. V podjetju Prodoma pa zatrjujejo, da bodo dokazali, da so jim bila ta sredstva po krivem odvzeta, za kar nameravajo uporabiti vsa pravna sredstva.

Prodoma je nameravalo Tri lučke še razširiti z manjšim butičnim hotelom z 20. sobami z velnesom in savnami, zdaj pa bodo s to naložbo in še z drugimi, ki so jih načrtovali, očitno morali počakati. Nova prenočišča bi namreč nujno potrebovali, da bi se lahko uspešneje ukvarjali s kongresnim turizmom, za kar imajo zdaj premalo postelj. Če s pritožbo ne bodo uspešni, je na nitki tudi zaposlitev šestih ljudi, verjetno pa še kaj.

Goran Rovan, TV Slovenija

Tri lučke morajo vrniti evropska sredstva