Prekmurje
Romi, romsko naselje
Med glavnimi vzroki za slabo zdravstveno stanje Romov so še vedno neustrezne bivanjske razmere. Dejavnosti projekta Uspešno vključevanje Romov v okolje – zdrav življenjski slog so tako pomemben korak k premostitvi razlik in neenakosti v primerjavi z neromskim prebivalstvom. Foto: MMC RTV SLO/Bogdan Miklič
Zdravstvo
Kljub dolgoletnemu izvajanju dejavnosti krepitve zdravja v romski skupnosti so raziskave pokazale slabše zdravstveno stanje, manj zdrav življenjski slog, neprimerne bivanjske pogoje v pogosto nezakonito zgrajenih bivališčih in nižjo samooceno zdravja romskega prebivalstva Slovenije. Še vedno je zelo prisotno nezaupanje do zdravstvenega osebja, kar nekateri pripisujejo tudi nestrpnosti do Romov, in nižja dostopnost do zdravstvenih storitev. Foto: Pixabay
false
Leta 2013 so evropski ministri sprejeli prvi pravni instrument na ravni EU-ja za vključevanje Romov in se zavezali izvajanju priporočil Evropske komisije za zmanjšanje socialnih razlik med Romi in preostalim prebivalstvom na štirih področjih: izobraževanje, zaposlovanje, zdravstvo in bivališča. Foto: MMC RTV SLO/Jože Hartman

Dodaj v

Izobraževanje Romov glede zdravja naletelo na dober odziv

Pozitivne ocene projekta v dveh pilotnih okoljih
17. november 2017 ob 20:06
Maribor - MMC RTV SLO, Radio Slovenija

Kljub dolgoletnim prizadevanjem za izboljšanje zdravja Romov v Sloveniji se je v praksi izkazalo, da je njihovo zdravstveno stanje v primerjavi s preostalim prebivalstvom na splošno zelo slabo in skrb vzbujajoče.

Romska skupnost velja z več kot 10 milijoni pripadnikov za največjo transnacionalno manjšino Evrope. Kljub zgodovinsko pogojenim velikim razlikam v življenju marginaliziranih Romov in neromskih skupnosti je romsko vprašanje postalo pomembna točka programa Evropske unije in številnih držav članic šele v zadnjih nekaj letih.

Leta 2013 so evropski ministri sprejeli prvi pravni instrument na ravni EU-ja za vključevanje Romov in se zavezali izvajanju priporočil Evropske komisije za zmanjšanje socialnih razlik med Romi in preostalim prebivalstvom na štirih področjih: izobraževanje, zaposlovanje, zdravstvo in bivališča.

Program namenjen predvsem ženskam in otrokom
V Sloveniji, kjer živi po podatkih Sveta Evrope približno 8.500 Romov, kar znaša 0,42 odstotka prebivalstva, smo v okviru nacionalne strategije ukrepanja na teh prednostnih področjih leta 2016 zagnali projekt z naslovom Uspešno vključevanje Romov v okolje – zdrav življenjski slog. Ciljna skupina projekta so pripadniki romske skupnosti po vsej Sloveniji. Programi so namenjeni zlasti otrokom, ženskam in osebam z večjim tveganjem za kronične bolezni.

Kljub dolgoletnemu izvajanju dejavnosti krepitve zdravja v romski skupnosti, so raziskave pokazale slabše zdravstveno stanje, manj zdrav življenjski slog, neprimerne bivanjske pogoje v pogosto nezakonito zgrajenih bivališčih in nižjo samooceno zdravja romskega prebivalstva Slovenije. Še vedno je zelo prisotno nezaupanje do zdravstvenega osebja, kar nekateri pripisujejo tudi nestrpnosti do Romov, in nižja dostopnost do zdravstvenih storitev.

Tudi zato država išče načine, s katerimi bi Romom, ki v veliki večini živijo odmaknjeno v strnjenih naseljih, lažje prišli naproti.

Kajenje v prostorih, ki jih ne zračijo
Koordinatorica projekta Zdenka Verban Buzeti iz murskosoboške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki deluje na področju zmanjševanja neenakosti v zdravju pripadnikov romske skupnosti neprekinjeno že od leta 2004, pojasnjuje, da so v primerjavi s preostalim prebivalstvom na področju zdravja Romi pri nas veliko bolj ogroženi, zlasti "zaradi svojega svojstva in socialne depriviranosti".

"Večje so razlike v socialnem statusu, hitreje ljudje obolevajo, kar velja tudi za pripadnike romske skupnosti. V mislih imam tako fizično kot psihično slabo zdravstveno stanje. Največ vzrokov leži predvsem v nezdravem življenjskem slogu. Izkazalo se je, da tako moški kot ženske veliko kadijo, zlasti v notranjih prostorih, ki se ne zračijo. Običajno živi v enem prostoru veččlanska družina. Ti prostori so pogosto zelo majhni in neurejeni ter zelo vlažni, zlasti pozimi," pojasnjuje.

Glavni cilj omenjenega projekta je "izobraziti in opolnomočiti ciljno skupino, zlasti romske pomočnike, na področju vsebin javnega zdravstva ter prispevati k preprečevanju bolezni in krepitvi zdravja na splošno", poudarja Verban Buzetijeva.

Romski pomočniki most med skupnostjo in šolo
Zelo pomemben člen pri vzpostavljanju zaupanja v zdravstveno osebje in pri zmanjševanju neenakosti na področju zdravstva so t. i. romski pomočniki oz. mentorji v osnovnih šolah, ki predstavljajo most med romsko skupnostjo in šolo.

Verban Buzetijeva pravi, da imajo "v svoji skupnosti, zlasti pri starših vključenih otrok, ti pomočniki veliko vlogo". "V okviru prizadevanj za izboljšanje stanja na področju javnega zdravstva izvajamo številna izobraževanja, ki zadevajo tematike, kot so zdrava prehrana, izogibanje razvad, spolna vzgoja. V osnovi gre za izobraževanje ciljnih skupin, ki lahko to znanje širijo in pripomorejo h krepitvi zdravja celotne romske skupnosti."

Poleg romskih pomočnikov sodelujejo pri projektu strokovnjaki NIJZ-ja posameznih območnih enot, ki je glavni izvajalec projekta, člani Zveze Romov Slovenije, sodelavci ministrstva za zdravje, ki je nosilec projekta, zdravstveni delavci romske skupnosti, prebivalci osmih izbranih pilotnih okolij in mediji, ki pomagajo romsko skupnost ozaveščati o pomembnosti zdravja.

Letos so projektne dejavnosti izvedli v dveh pilotnih okoljih, v Novem mestu in Mariboru, v letu 2018 pa jih bodo izvedli še v dodatnih šestih.

45 evropskih tisočakov
Po prvih evalvacijah dozdajšnjega dela so bili tako v jugovzhodni kot severovzhodni Sloveniji deležni zelo pozitivnih ocen in odzivov, dodaja koordinatorica projekta: "Odlične rezultate beležimo tako na področju pridobljenega znanja kot zadovoljstva. Ugotavljamo, da ljudje tovrstne teme zelo pogrešajo. Še vedno pa se dogaja, da se pomočniki pri soočanju s konkretnimi vprašanji otrok in njihovimi težavami velikokrat ne znajdejo. Tudi zato pripravljamo zdaj en tak mini priročnik, ki ga bomo lahko v prihodnosti uporabili pri izvedbi kakšnih delavnic."

Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za obdobje 2014-2020. Za izvedbo projekta, ki se konča 1. oktobra 2018, je namenjenih 60.000 evrov, Evropski socialni sklad prispeva 45.000 evrov.

Preventiva, informiranje, izobraževanje in ozaveščanje o pomembnosti zdravja in zdravega načina življenja so zagotovo pomemben korak k izboljšanju zdravstvenega stanja celotnega prebivalstva, ne samo Romov, zato je pozivom, da pride prav vsak evro, namenjen za tovrstne projekte, vredno prisluhniti, je za Radio Si poročala Lidija Petković.

T. H., Lidija Petković/Radio Si; Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope
Prijavi napako
Komentarji
tore
# 18.11.2017 ob 16:18
Pred leti so na Madžarskem uvedli obvezna javna dela za vsakega, ki je brezposeln več kot 3 mesece. Za to dobi minimalno plačo. Če ne pride, pa izgubi vse socialne prihodke. Evo, problem rešen. Rome tako spraviš v pogon, da ne posedajo cel dan pred bajto, se gibajo, dobijo delovne navade ...
VanDame
# 18.11.2017 ob 22:17
Meni je zanimivo, da na RTV vedno, ko omenjate Žabjak, limate slike barak. Nekaj jih res živi v barakah in nemogočih razmerah, večina pa v zidanih hišah v kar se lahko prepričate, če se kdaj peljete mimo omenjenega naselja. Jaz sem se nemalokrat, ker imam blizu tistih koncev babico.
Ista stvar kot pri novicah o "prebežnikih", ko ste vedno limali slike otrok in žensk (torej peščice med vsemi). Malo objektivnosti ne škodi.
oziris.va
# 18.11.2017 ob 13:31
Politika in investicije ti nič ne pomagajo, če se sami ne bodo spremenili ...
zapravico
# 18.11.2017 ob 07:52
Rad bi videl koliko dobi država denarja za rome,in koliko se ga porabi za njih.No dajmo novinarji,če ste,boste kaj napisali o tem.
Aprila
# 18.11.2017 ob 16:16
Bo to enako projektu Zavoda za zaposlovanje Romov? Projekt, ki je stal 286.000 evrov in s pomočjo katerega ni bil zaposlen niti en Rom, kljub temu da je bilo v projekt vključeno 650 delodajalcev, ampak glavno da so organizatorji in udeleženci iz tega naslova dobili udobne službice, čeprav samo začasne.
http://www.delo.si/novice/slovenija/nesl
aven-konec-zavoda-za-zaposlitev-romov.html
Lluka
# 18.11.2017 ob 09:49
Kajenje v prostorih, ki jih ne zračijo.

Hmm...a je do predlanskega leta bilo pri nas kaj boljše?
našejenaše
# 19.11.2017 ob 12:15
Jaz bi pa rad videl (poleg podatka, koliko denarja je država v zadnjih 50. letih vložila v "romsko problematiko) tudi kakšni so rezultati te finančne injekcije!!!!
m72
# 19.11.2017 ob 21:32
V Pušči pri Murski Soboti živijo povsem običajno življenje. Hodijo v službe, otroci pa v vrtce in šole. Okolje jih je sprejelo in so se prilagodili. V zadnjem Tedniku smo imeli priliko videti lepo, urejeno naselje in spoznati, kot je bilo povedano, edino romsko prostovoljno gasilsko društvo v Evropi...
Guliarth
# 20.11.2017 ob 07:30
Res bi lahko enkrat slikali lepe romske hiše zgrajene iz strani občin, mariborski stanovanjski blok, v katerem lepo živijo in prikaz efekta pomoči davkoplačevalcev. Hkrati pa bi lahko prikazali tudi kako se izmikajo odgovornosti, sprejemanja služb in zakonov.
Prav je, da se poznata obe plati in s tem spoznanjem kaj ukrene. 25 let dajemo in kakšni so rezultati... izziv novinarjem.
vnk
# 20.11.2017 ob 14:23
Nekateri pa se v pozitivnih novicah iscejo negativne stvari. Sicer pa dober clanek, pohvale.

Dober zakaj, ker pise to s cimer se strinjas? Zate pozitivno, za druge pac ni.
kon
# 20.11.2017 ob 17:12
Bi blo fino ja da bi se civiliziral. In dejansko sem za to da jim pomagamo pri tem. Vendar ne na račun vsakdanjega življenja ostalih državljanov. Seveda pa morajo tudi oni pokazat pripravlejnost na spremembe. Saj obstajajo primeri romov ali ciganov (kakor želite), ki so povsem običajni prebivalci in državljani, ki plačujejo davke in prispevajo k skupnemu dobremu. In oni naj jim bojo v zgled. Na primer to da si rom ne pomeni da si tako umsko zaostal, da ne moreš obiskovati šole. Če se pa delaš debila si si pa sam kriv in taki ne bi smeli prejemati nobene pomoči. Poleg tega pa bi bila potrebna tudi kaka racija po naseljih kot je žabjek. Zakaj neki imajo tam prestreljene table? Zaradi kulturne raznovrstnosti???
henodarling
# 19.11.2017 ob 13:14
In če so že tukaj med nami, kaj ni bolje, da so bolj izobraženi, bolj kultivirani, bolj zdravi?

Oziris.va
Politika in investicije ti nič ne pomagajo, če se sami ne bodo spremenili ...

Ja, prav zato jim je malo pokazati z našimi zgledi in pomagat, ker se sami ne znajo in ne morejo spremeniti. Mi vsi se težko znebimo starih navad, še težje se spreminjamo kar sami od sebe...
Seveda pa se strinjam, da vsi včasih nujno rabimo tudi kako brco v rit!!!
henodarling
# 20.11.2017 ob 21:32
A ne bi drugim privoščili vsaj zdravja?
Saj je to tema prispevka ali ne?
Chopin
# 20.11.2017 ob 13:17
Upam, da se zdravstveno stanje celotnih odrinjenih skupnosti izboljsa na dolgi rok in taki projekti so super. Nekateri pa se v pozitivnih novicah iscejo negativne stvari. Sicer pa dober clanek, pohvale.
Vongobongo
# 18.11.2017 ob 10:04
Koncno se proba postimat tudi ta del prebivalcev ;)
Kazalo