Društvo za zaščito konj in ostalih živali iz Velenja je na zdaj že nekdanjega ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča naslovilo dopis, v katerem ga pozivajo, naj uredi po njihovem mnenju sporno zadevo. Gre za Antona Simoniška, predsednika Slovenskega združenja rejcev konj pasme posavec, ki je bil zaradi mučenja psa pravnomočno obsojen. Dopis so naslovili tudi na VURS, UE Krško, Veterinarsko fakulteto, Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter na Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme in medije.

Zaradi krutega ravnanja po mnenju Društva za zaščito konj in ostalih živali Simonišek ne bi smel več biti predsednik tega združenja. Zato se jim zdi nedopustno, da pristojne oblasti dopuščajo, da je še naprej predsednik združenja, ki ima kot priznana rejska organizacija v lasti tudi državne žrebce in tako dobiva del sredstev neposredno iz proračuna državne blagajne.

V društvu za zaščito konj, ki mu predseduje Natalija Nedeljko, ugotavljajo, da tudi statut Slovenskega združenja rejcev konj pasme posavec določa, da člani, ki so krivdno kazensko odgovorni ali etično sporni, ne morejo opravljati nobenih funkcij. Vesna Rizman, vodja nadzornikov Društva za zaščito konj in ostalih živali, to pojasnjuje z besedami: "Zagotovo ne more zastopati združenja, poleg tega so tudi oni sami v svojem statutu napisali, da nekdo, ki je kazensko oziroma tudi etično sporen, ne more opravljati funkcije na splošno v društvu, kaj šele, da je njen predsednik."

Vida Čadonič Špelič, nekdanja direktorica VURS-a, jim je odgovorila, da njihova služba za to ni pristojna. Od drugih pa sploh niso dobili odgovora, kaj šele, da bi kdo ukrepal, saj vsi zatrjujejo, da ga lahko razrešijo le tisti, ki so ga izvolili.

V ozadju poskusa zamenjave so drugi interesi
Edini, ki se je pisno odzval na to pobudo, je Stane Bergant, predsednik Slovenskega združenja rejcev konj pasme haflinger. Ta je v svojem odgovoru med drugim zapisal: "Hvala za vaše razmišljanje, tudi sam sem vedno trdno na stališču, da živalim ne smemo prizadeti bolečine in strahu. Tudi v primeru Simoniška tega ne odobravam, čeprav po drugi strani do neke mere razumem, da se človeku 'odtrga', če gre za ogrožanje otroka. Vem tudi, da mu je žal in da je svojo kazen odslužil. Simoniška lahko opišem le kot izjemno prizadevnega in poštenega rejca, velikega poznavalca pasme, za katero je priznana rejska organizacija (PRO), ki jo vodi, odgovorna in ki vlaga v rejo in delo rejske organizacije posavskih konj ogromno svojega časa brez vsakega denarnega nadomestila. Se pa ne morem znebiti vtisa, da ste bili k navedenemu pisanju posebej nagovorjeni, saj sem tudi sam prek podobno 'zlorabljenih' ljudi doživljal neupravičene napade. Gre pa za enake motive diskreditacije vodstev PRO, ki se niso uklonile diktatu monopolne inštitucije in niso pristale na do skrajne meje neetično nalaganje finančnih bremen poštenim in delovnim rejcem za neke naloge, ki jih nikjer v Evropi ne izvajajo. Ta razmerja so se zaostrila ob zmanjševanju denarja za javne službe, ki so hotele to luknjo zakrpati z dodatnimi bremeni rejcev. Menim, da je prav, da opravljate poslanstvo, ki ga je moč razbrati iz naslova vašega društva, vendar vas obenem prosim, da se pred dajanjem obsodbe poglobite v ozadje. Z naročenim rušenjem za slovensko konjerejo tako dragocenega človeka ne boste pridobili na ugledu ne vi in ne vaše društvo. Obenem vam priporočam, da se nekoliko bolj posvetite temam in skritim krivicam, ki jih konjem povzroča zakonodaja in za katero stojijo brezčutne inštitucije (vroče žigosanje, transport konj, omamljanje za odvzem brisa za CEM, nepotrebno čipiranje klavnih žrebet itd.). V teh prizadevanjih pa bomo tesni zavezniki."

Rejci ga ne nameravajo zamenjati
Anton Simonišek je leta 2009 privezal sosedovega psa in ga na verigi z avtomobilom vlekel za sabo, tako da je zlati prinašalec Boni zaradi poškodb poginil. Zaradi tega je bil junija 2011 pogojno obsojen, po pritožbi zagovornikov in tožilcev pa je v letu 2012 dobil štirimesečno zaporno kazen. Za predsednika Slovenskega združenja rejcev konj pasme posavec so ga izvolili leta 2009 na izrednem občnem zboru po odstopu prejšnjega predsednika, leto pozneje pa so mu na rednem občnem zboru podelil petletni mandat, ki se mu izteče 2015. Sam zatrjuje, da je kazen za storjeno dejanje že odslužil in je pripravljen odstopiti, če bodo to zahtevali rejci konjev posavec, ki jih zastopa in so ga tudi izvolili.

Ti njegovo kruto dejanje sicer obsojajo, vendar ne razmišljajo, da bi ga sami odstavili. Tudi v tem združenju imajo pomisleke, da so za pozivom k razrešitvi skriti neki drugi razlogi in se sprašujejo, zakaj se je ta poziv pojavil ravno zdaj, ko so rejci ustanovili svoje žrebetišče za posavce in haflingerje, in ne že prej.

Janez Nečemer, podpredsednik Slovenskega združenja rejcev konj pasme posavec, zatrjuje, da Simoniška kot predsednika podpirajo vsi člani, saj ne gre za neko plačano funkcijo, ker zanjo ne dobi nobenega plačila. Tudi on je prepričan, da je njihov predsednik postal sporen šele zdaj, ko se je postavil po robu nekaterim drugim interesom, ki delujejo v škodo rejcem konj. To pojasnjuje z naslednjimi besedami: "Po mojem mnenju so v ozadju interesi nekaterih inštitucij, ki jih ne bom posebej imenoval. Moram pa poudariti, da je do pritiskov prišlo, ko se je gospod Simonišek skupaj s predstavniki ostalih priznanih rejskih organizacij za hladnokrvne konje v Sloveniji uprl tem inštitucijam, ki so želele poštene in vestne rejce še dodatno finančno obremeniti."

Kot je znano, je država rejcem avtohtonih slovenskih pasem konj zmanjšala obseg sredstev za njihovo delovanje, zato so ti poiskali cenejše možnosti za opravljanje svojega poslanstva. In to gre očitno marsikomu v nos, saj bodo zaradi tega nekateri izgubili zaslužek in tudi kakšno delovno mesto, so prepričani v Slovenskem združenju rejcev konj pasme posavec.

Za MMC Goran Rovan