Območje HE Mokrice zavzema več kot tisoč hektarov površin. Foto: Goran Rovan
Območje HE Mokrice zavzema več kot tisoč hektarov površin. Foto: Goran Rovan
Krajani s ponujenimi rešitvami še niso povsem zadovoljni Foto: Goran Rovan
Javna predstavitev sprememb DPN-ja za HE Mokrice je privabila številne občane. Foto: Goran Rovan
Niko Galeša razmišlja, da bi mestno obvoznico izločili iz DPN-ja, če bo zaradi tega prišlo do zamud. Foto: Goran Rovan

Do 5. februarja je bilo na direktoratu za prostor, v prostorih občine Brežice in nekaterih krajevnih skupnostih brežiške občine razgrnjeno gradivo o spremenjenih rešitvah osnutka državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Mokrice.

Spremenjene rešitve osnutka DPN-ja za HE Mokrice sta izdelala krško podjetje Savaprojekt in novomeški Acer, dopolnitev okoljskega poročila za omenjeno območje z dodatkom za zavarovana območja pa ljubljansko podjetje Geateh.

Spremembe državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Mokrice prinašajo nekatere novosti. Tako je začrtana nova trasa brežiške vzhodne obvoznice, dodana nova ureditev pri Termah Čatež, načrtovalci so vrisali še dodaten most po jezovno zgradbo hidro elektrarne, spremenjena je lokacija protipoplavnih nasipov v vaseh Mihalovec, Loče in Rigonce, spremenjen dostop do pristanišča pri Jesenicah na Dolenjskem in delno je spremenjena tudi trasa električnega daljnovoda pri Velikem Obrežu.

Pripravili so tudi javno predstavitev spremenjenih rešitev, ki je bila v večnamenski dvorani Mladinskega centra Brežice. Ta je privabila precej občanov, ki so predstavili svoje pomisleke in nestrinjanje s ponujenimi rešitvami. Največ razpravljavcev je nasprotovalo predvideni vzhodni mestni obvoznici, ki je po mnenju mnogih in tudi predstavnikov civilne iniciative vsiljena in predstavlja zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Angela Ivančič je prepričana, da jo Brežičani ne potrebujejo: "Ker je ta cesta nepotrebna, je ne potrebujemo in je tudi nočemo. Imamo že eno obvoznico, to je cesta Svobode, naj se ob njej uredijo pločniki, naj se uredi kolesarska steza in naj se cesta obnovi in modernizira. In to je za Brežice za zdaj zadosti."

Ivan Molan, župan občine Brežice, je sicer skušal prepričati nasprotnike obvoznice, da bo ta cesta razvojna priložnost za Brežice, vendar mu to ni najbolje uspelo. To ni uspelo niti načrtovalcem teh rešitev, ki so zatrjevali, da obvoznica ne bo tranzitna cesta za tovorni promet in je namenjena lokalnemu prebivalstvu. Niko Galeša, predsednik odbora za HE je glasno razmišljal, da bodo občini kot predlagatelju te ceste predlagali izključitev obvoznice iz projekta, saj bi ta zaradi nesoglasij lahko privedla do zamud pri pripravi na gradnjo HE Mokrice.

Zadovoljni s protipoplavnimi nasipi, nekateri vztrajajo pri preselitvi
Ponujene rešitve glede visokovodnih nasipov v vaseh dobovske krajevne skupnosti so, kot kaže, zadovoljile krajane, ti imajo sicer še nekaj pomislekov in pripomb, ki pa jih bodo verjetno uspeli rešiti pred sprejetjem DPN-ja. Po mnenju predsednika KS Dobova Mihaela Boraniča bo treba po končani gradnji obnoviti in posodobiti cesto Dobova–Brežice. Boranič ob tem dodaja: "Mislimo, da je še možnost in da še obstaja, če obstaja dobra volja, se tudi te zadeve, ki smo jih danes izpostavili in ki jih bomo še v pisni obliki na Ministrstvu za okolje in prostor predstavili, da so rešljive in da na koncu pridemo do rešitve takšne, ki bodo dobre za vse naše krajane."

Krajani dela naselja Ribnica, ki bodo po gradnji ostali ukleščeni med avtocesto in akumulacijskim bazenom HE Mokrice, pa si še naprej prizadevajo, da jih izselijo in zanje zgradijo nova stanovanja. Jožef Bizjak, njihov predstavnik je ob tem odločen: "Ne moramo ostati na tej lokaciji in bomo vztrajali do konca. Če ne bodo ugodili našim zahtevam po izselitvi, nas je le 13, bomo svojo pravico iskali celo na evropskih sodiščih, saj smo prepričani, da so nas neupravičeno izločili iz DPN-ja, da bi pocenili gradnjo HE-ja.«

Odkup oziroma preselitev pa je edina rešitev tudi za družino Budič s Čateža ob Savi, ki ima že vrsto let ob tej reki Savi svojo gostilno. To vedno poplavlja. Zato zdaj niso zadovoljni s ponujenimi rešitvami – gradnjo zaščitnega zidu, ki pa ne rešuje zalednih in talnih voda. Peter Budič je vidno razočaran, saj se doslej z njimi ni še nihče posvetoval: "To je za nas taka mora. Mi ne moremo nikamor ne investirati niti ne delat. To je ena velika zavora, to je groza. Radi bi pa čim prej izvedeli, pri čem smo in kaj z nami načrtujejo. Mi vidimo edino rešitev v odkupu, potem pa bomo že sami našli novo lokacijo za svojo dejavnost."

Budičevi so prepričani, da bi bila njihova preselitev za investitorje tudi cenejša kot gradnja dodatnih protipoplavnih zidov. Enakega mnenja so tudi na petih domačijah v vasi Ribnica, zato upajo, da bodo načrtovalci uslišali njihove želje, saj so jim preselitev obljubljali že pred dvajsetimi leti ob umeščanju elektrarn in avtoceste v prostor. Vendar tega nikoli niso uresničili.

Za MMC Goran Rovan