Po mnenju direktorja murskosoboške bolnišnice sta ključni težavi v slovenskem zdravstvu plačna uravnilovka v javnem sektorju in neustrezno plačevanje zdravstvenih storitev. Foto: BoBo
Po mnenju direktorja murskosoboške bolnišnice sta ključni težavi v slovenskem zdravstvu plačna uravnilovka v javnem sektorju in neustrezno plačevanje zdravstvenih storitev. Foto: BoBo

Direktor bolnišnice Bojan Korošec je ob tem dejal, da je pet bolnišnic, ki so vključene v projekt, dovolj različnih tipov, skupni imenovalec, ki ga bodo pri tem dobili, pa gotovo ne bo takšen, kot bi si želela stroka, ker jih je objektivno premalo. "V Sloveniji dejansko so velike razlike pri obremenitvah in učinkovitosti, plačilo pa je isto." Po mnenju Korošca sta največji težavi v Sloveniji plačna uravnilovka v javnem sektorju in neustrezno plačilo zdravstvenih storitev.

Strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar je povedal, da bo v okviru projekta večina dela evidentirana prek informacijskih sistemov, dodatna opravila bodo označili na formularjih, skupaj z drugimi bolnišnicami in sindikati pa poskušajo postaviti sistem, v katerem bodo z najmanj obremenitvami dobili ustrezne podatke. Po navedbah Grabnarja je evidentiranje tega dela v interesu tudi mnogo lastnikov.

Nočemo osebja s solzivcem za pasom
Zaradi streljanja v izolski bolnišnici so po njegovih besedah izpostavljeni tudi pri njih, ob tem pa je opozoril, da so v bolnišnici vedno pripravljeni sprejeti ljudi v stiski in se z njimi pogovoriti. "Izhode je mogoče najti, kar zadeva varnostne ukrepe, pa nočemo biti bolnišnica, kjer bi naše osebje hodilo s solzivcem in orožjem za pasom, neprebojnim jopičem in čelado. S tem ne bomo nikamor prišli, čeprav je res, da se počutimo tako, da bi omenjeno skoraj potrebovali," je še povedal Grabar.

Sedem novih zdravnikov
V bolnišnici so v prvi polovici leta obravnavali 8.756 primerov, kar je za 1,7 odstotka manj od načrtovanega,
izguba pa je posledica večjega obsega opravljenega dela v okviru dodatnega programa in bo prihodkovno upoštevana šele pri končnem obračunu za leto 2016.

V prvi polovici leta so za opremo in zgradbe namenili dobrih 900.000 evrov, izplačali so 480.000 evrov za napredovanje v plačnih razredih in več kot 600.000 evrov za regres. Konec junija so imeli 1.018 zaposlenih, kar je 57 več kot junija 2015. Število zdravnikov se je povečalo za sedem, medicinskih sester pa za 12, predvsem na račun novega urgentnega centra.